Tiskane izdaje
»Smo prva generacija, ki čuti vpliv podnebnih sprememb, in zadnja, ki še lahko ukrepa,« je v ponedeljek dejal Obama, ko je v ponedeljek predstavil načrt agencije za zaščito okolja (EPA). Ta velja za doslej najbolj odločen korak ZDA k zniževanju izpustov toplogrednih plinov ter prehodu od premoga k čistejšim energentom, kot je zemeljski plin, predvsem pa k obnovljivim virom energije.
Predlog zahteva od zveznih držav, da znižajo svojo ogljikovo intenzivnost pri proizvodnji električne energije (količino izpustov toplogrednih plinov na enoto proizvedene energije), pri čemer so v končni različici zaostrili obseg zmanjšanja (po prvotnem predlogu je bilo to 30-odstotno). Hkrati lokalnim oblastem pušča precej proste roke, kako bodo to dosegle. Pomemben del bo zniževanje sedanje porabe električne energije.
EPA je nekoliko omilila roke, do katerih je treba uresničiti zahtevane cilje, saj lahko zvezne države do 2018 pripravljajo svoje strategije za zmanjševanje izpustov, uresničevati pa jih morajo od 2022. To je sicer povzročilo nekaj negodovanja v okoljevarstvenih krogih, saj menijo, da je potreben takojšen odziv, če hočemo omiliti podnebne spremembe. Poleg tega zeleni aktivisti menijo, da cilji morda zvenijo ambiciozno, toda v resnici bi marsikatera zvezna država do podobnih rezultatov prišla sama po sebi zaradi razcveta uporabe čiste energije, še posebej poceni zemeljskega plina.
Toda po besedah Davida Donigerja, vodje programa za čist zrak v okoljski organizaciji Natural Resources Defense Council, je že odločitev za omejevanje toplogrednih izpustov iz termoelektrarn »velik, zgodovinski korak, saj bodo z uporabo obstoječih zakonov Združene države prevzele eno vodilnih vlog pri omejevanju podnebnih sprememb«. Hkrati je to del ameriških priprav na decembrsko podnebno konferenco v Parizu, na kateri želijo doseči mednarodni sporazum za omejevanje toplogrednih izpustov.
Načrt naj bi stal 8,4 milijarde dolarjev in velja za enega najbolj kompleksnih v zgodovini okoljske agencije, po razgrnitvi osnutka pa so prejeli kar štiri milijone komentarjev. Med njimi je bilo zagotovo veliko kritik, saj energetska industrija in ameriška desnica ostro nasprotujeta zamisli Bele hiše. Mitch McConnell, vodja republikanske večine v senatu, je na guvernerje vseh petdesetih držav naslovil pismo, v katerem jih poziva, naj ne začno uresničevati načrta. Zadnjo besedo pa bodo zagotovo imela sodišča.
