Tiskane izdaje
Jutri bodo v Rusiji spet volili 450 članov njihovega spodnjega doma parlamenta. Kljub številnim spremembam volilne zakonodaje ankete ne napovedujejo bistvenih sprememb v sedanji porazdelitvi sedežev v dumi, pač pa ruski, ne več provladni analitik trdi, da se novi parlament vseeno utegne znajti v vrtincu krize političnega sistema, saj so, kakor ugotavljata njegova kolega z moskovskega centra Carnegie, »celo tako rutinske volitve, kakor so te, preizkus legitimnosti režima«.
V Rusiji tretjo nedeljo v septembru, kamor so prestavili doslej vedno decembrske parlamentarne volitve, v sedmo postavo dume ne bodo več izbirali le kandidatov na strankarskih listah kot pred petimi leti, saj so ponovno uvedli mešani proporcionalno-večinski sistem, po katerem zdaj polovico poslancev izvolijo v enokrožnem glasovanju v 225 volilnih okrožjih. Novo je tudi to, da so volilni prag znižali s sedmih na pet odstotkov. Navkljub tem spremembam javnomnenjske raziskave kažejo, da se v dumo najbrž ne bo uspelo prebiti nobeni od zdaj neparlamentarnih strank, lahko pa pride do malenkostnih sprememb v porazdelitvi poslanskih sedežev med tistimi štirimi strankami, ki so že zdaj v dumi: vladajočo Združeno Rusijo, komunisti, liberalnimi demokrati in Pravično Rusijo. Te bodo zagotovo pobrale vse »proporcionalne« sedeže, edino, a težko verjetno presenečenje volitev bi se zgodilo le, če bi se komu od opozicijskih kandidatov uspelo v dumo prebiti po »večinski« poti.
Poštene volitve
Ker so goljufije na zadnjih dumskih volitvah privedle do najbolj resnih demonstracij proti sedanjim oblastem in predsedniku Vladimiru Putinu, so zdaj celo nekateri opozicijski kandidati prepričani, da bodo tokrat glasovanje pošteno. »Nihče noče ponovitve škandala iz leta 2011,« je za časnik USA Today povedala Marija Baronova, »eminentna opozicijska aktivistka, ki jo podpira eden od največjih Putinovih sovražnikov, milijarder Mihail Hodorkovski,« kakor je 32-letno neodvisno kandidatko v enem od moskovskih volilnih okrožij predstavila ameriška novinarka.
Tudi na tem glasovanju sveža predsednica državne volilne komisije Ela Pamfilova trdi, da bodo to doslej najbolj svobodne in kar se le da transparentne volitve doslej. »Čeprav bi bilo od mene neodgovorno obljubljati, da bo vse potekalo brez napak«, je nekdanja ombudsmanka povedala za rusko televizijo NTV.
Strokovnjaki nevladne organizacije Glas (Golos), ki so preučevali medijsko poročanje o volitvah, so pred dnevi v poročilu zapisali, da je bila to »najbolj medla« kampanja v zadnjem desetletju. Lep primer tega, kako o jutrišnjih volitvah razmišlja do oblasti kritična javnost, je včerajšnji zapis novinarke časnika Nova gazeta Ane Bajdakove: »Osemnajstega septembra bomo sedmič izbirali parlament. Kampanje, ki je v glavnem potekala v času dopustov, večina volivcev ni opazila, precejšen del Rusov pa sploh ne namerava iti na volitve.
Glede na nizko volilno udeležbo in razkropljenost opozicije po več nesistemskih strankah je možnost, da duma ostane takšna, kakor jo poznamo, zelo velika. V to, da velikih sprememb po jutrišnjih volitvah ne gre pričakovati, sta prepričana tudi Andrej Kolesnikov in Boris Makarenko z moskovskega centra Carnegie. Toda taktična zmaga je včasih lahko po njunih besedah tudi strateški poraz, saj bo v prihodnosti možno izpeljati zgolj peščico strukturnih reform, ker je »država dejansko izgubila politično voljo do modernizacije«. Zato, napovedujeta analitika, Rusiji grozi »kriza legitimnnosti«, saj »sprememba režima prek volitev ostaja dejansko nemogoča«.
Sistem se bliža krizi
Tudi za Gleba Pavlovskega, ki je na čelu svojega Sklada učinkovite politike, nekdaj pa je bil bližnji svetovalec Kremlja, nedeljske volitve kljub predvidljivemu izidu niso tako nepomembne. Po njegovem mnenju se politični sistem, ki ga je tudi sam pomagal ustvarjati, bliža krizi in razpadu, sedma duma pa da bo v središču te krize. Možnost, da bi se v parlament prebili predstavniki opozicije, res ni velika, priznava Pavlovski, a vseeno obstaja, ti poslanci pa bodo po njegovem prepričanju odigrali veliko vlogo med »perestrojko«, ki da čaka dumo, predsedniško admistracijo in sistem oblasti nasploh. Kakor je politolog povedal za Novo gazeto, je zdaj precej konfliktov potisnjenih pod preprogo, saj »politizacija poteka z vrha navzdol,« a ko bodo v novo dumo prišli predstavniki lokalnih interesov, ki bodo izvoljeni po večinskem sistemu, bo center sčasoma le težko s strankarsko disciplino obvladal regionalne frakcije, ki jih bodo podpirali vplivni guvernerji.
Pavlovski meni, da se poslanci utegnejo znajti v podobnem položaju kot njihovi kolegi iz zadnje dume pred oktobrsko revolucijo, ko so jih v času »nečloveškega carskega režima« oblegali ljudje z vseh koncev države in od njih zahtevali nasvete, kaj naj počnejo. »Ne napovedujem nikakršne revolucije, govorim le o krizi, v katero smo vstopili po krivdi tako oblasti kot družbe, ki se nikakor ni trudila, da bi ovirala oblast pri zapiranju samo vase; za stanje depolitizacije je potrebno soglasje obeh strani,« je zaključil ruski analitik.
