Tiskane izdaje
Predsednik Xi Jinping je v enaki obleki, kakršno je 1. oktobra 1949 nosil Mao Zedong, ko je razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, in z istega mesta kakor pokojni vodja pred 66 leti sporočil svetu, da je Kitajska še enkrat vstala.
»Vojna je kakor ogledalo,« je povedal Xi med govorom tik pred začetkom vojaške parade, posvečene 70. obletnici zmage nad Japonsko, »če gledamo vanj, bolj cenimo vrednoto miru.« In potem ko je kitajski predsednik opozoril, da je bil njegov narod med največjimi žrtvami fašizma, saj je izgubil 35 milijonov življenj, je poskušal prepričati svet, da je vse to, kar bomo videli na Trgu nebeškega miru, namenjeno izključno »plemeniti nalogi ohranjanja svetovnega miru«.
»Na tem mestu sporočam,« je dodal Xi, »da bo Kitajska zmanjšala število vojakov za 300.000!«
Toda potem je sledil mimohod najmočnejše oborožitve na kopnem in prelet najnovejših bojnih letal po zraku. Vsem je bilo jasno, da bo zmanjšanje števila vojakov nadomestila zmogljivejša in smrtonosnejša tehnologija v sodobnih vojaških sistemih.
Približno 12.000 vojakov je korakalo z znamenito usklajenostjo svojih mišic, vse do tistih okoli ustnic in oči. Ta podoba je bila samo koreografiran simbol »volje ljudstva«, ki si želi braniti nacionalne interese ne samo znotraj državnih meja, ampak tudi povsod drugod, kjer se pojavi izziv.
»Kitajska nikoli ne bo stremela po nadvladi ali ekspanziji ne glede na to, kako močna bo postala,« je obljubil Xi, vodja Komunistične partije in hkrati predsednik osrednje vojaške komisije. »Kitajska nikoli ne bo nobenemu narodu povzročila toliko trpljenja, kolikor ga je sama doživela v preteklosti.«
Po napovedanem zmanjšanju števila vojakov, o katerem še ne vemo, kdaj ga bodo uresničili in za katere dele Narodnoosvobodilne vojske bo veljal, bo imela Kitajska 2 milijona vojakov. Ta ukrep sporoča troje, vsako sporočilo pa je poslano na svoj naslov. Prvo sporočilo je namenjeno vojski. Več kakor 50 generalov na poveljniških položajih je sodelovalo na paradi in med pripravami je vsak od njih, kakor poroča tiskovna agencija Xinhua, izgubil povprečno pet kilogramov. Celo ta podatek je simboličen: Xi na vseh področjih uvaja red in si predvsem želi reformirati poveljniško osebje, ga očistiti korupcije in ga vrniti k Maovemu načelu, ki je bil desetletja najvišji kredo oboroženih sil: »Vojska in ljudstvo sta ena družina!« V zadnjem letu dni so aretirali vsaj 30 generalov, presežek kilogramov okoli pasu vseh visokih častnikov pa je posledica splošnega predajanja lagodnemu življenju in izkoriščanja številnih priložnosti, pri katerih je mogoče z visokim činom odebeliti denarnico. Zdaj je čas za dieto.
Drugo sporočilo je namenjeno kitajskim tekmecem in morebitnim sovražnikom. Ne glede na to, da so statistični podatki o upočasnitvi gospodarske rasti skrb vzbujajoči, razmere na borzi pa nestabilne, Kitajska ne bo varčevala pri vojski. Z močnim orožjem, ki so ga tokrat predstavili, je hotel Xi dati vedeti vsem, predvsem pa ZDA in Japonski, da se nadaljuje posodobitev vojske, ki se je začela pod Deng Xiaopingom. To bo še naprej »železni Veliki zid«, ki ga bo tudi sedanja generacija voditeljev dodatno okrepila prav tako, kakor so starodavni cesarji dozidavali in širili pravi Veliki zid.
In ko so po Trgu nebeškega miru bobneli balistični projektili DF-26, nebo pa parala lovska letala J-15, nastanjena na letalonosilki, ni nihče prav nič dvomil o napovedi vojaškega časopisa Jane's o tem, da bo do leta 2020 kitajski vojaški proračun dosegel 260 milijard dolarjev, kar je skoraj še enkrat več kakor leta 2010. Finančne diete v kitajski vojski namreč ne bo.
Tretje sporočilo so poslali daleč čez kitajske meje. Druga svetovna vojna se je v Aziji začela, ker Kitajska takrat ni imela dovolj močne vojske, s katero bi se uprla japonskim osvajalcem, to pa se nikoli več ne bo zgodilo. Azijska sila je zdaj pomemben dejavnik, ki pomaga vzdrževati globalno ravnotežje, in to so pokazali tudi tako, da je ob Xi Jinpingu stal Vladimir Putin, predsednik še ene stalne članice varnostnega sveta OZN, takoj zraven njega pa Ban Ki Mun, generalni sekretar svetovne organizacije. Ameriški predsednik Barack Obama, ki se parade ni udeležil, bi moral ponoviti lekcije o tem, kako je njegov predhodnik Richard Nixon (oziroma veliki strateg ameriške diplomacije Henry Kissinger) premagal Sovjetsko zvezo v hladni vojni tako, da je privabil Kitajsko na svojo stran. Zdaj ima Kitajska ob sebi Rusijo in z novim odnosom 2 : 1 je krog spet sklenjen.
Kitajci so še enkrat pokazali, da pri organiziranju množičnih prireditev ne delajo napak. Zdresirali so celo opice, da so iz krošenj visokih dreves pobrale ptičja gnezda, da ne bi nič oviralo letal v nizkem letu. Državljane so zaprosili, naj vse dopoldne zadržijo golobe v kletkah, poskrbeli so za jasno nebo nad glavnim mestom in vse naredili tako, da je kitajski dan zmage minil brez enega samega spodrsljaja. Celo prva dama Peng Liyuan je tokrat oblekla elegantno krojeno rdečo obleko, v kateri je bila videti tako, da so bili vsi Kitajci ponosni nanjo. Južnokorejska predsednica Park Geun Hje je stala zraven nje v rumenem jopiču in sivih hlačah; bila je videti kakor poslovna ženska, vendar brez estradne karizme, kakršno oddaja Xijeva žena.
Japonskega premiera Šinza Abeja seveda ni bilo zraven. Namesto da bi prišel v Peking, je lobiral v parlamentu za izglasovanje zakona o reinterpretaciji mirovniških določil ustave, ki bi omogočila japonski vojski sodelovati pri »kolektivni samoobrambi«. Obrambno ministrstvo je v ponedeljek poslance zaprosilo za odobritev do zdaj najvišjega vojaškega proračuna, ki bi presegal 42 milijard dolarjev. Po kitajski paradi ni dvoma, kako bo glasoval parlament v Tokiu.
Na koncu se lahko vprašamo, zakaj se je Kitajska odločila tako razkošno proslaviti 70. obletnico konca druge svetovne vojne. Pred desetimi ali dvajsetimi leti tega dneva niso praznovali tako veličastno, vse dosedanje parade pa so prirejali samo na dan ustanovitve Ljudske republike. Tako je bilo deloma tudi zato, ker se je proti Japonski bojeval predvsem Kuomintang (Nacionalistična stranka), in celo Mao je nekoč priznal, da ne bi mogel zmagati v državljanski vojni, ki je sledila, če dolga vojna proti Japonski ne bi izčrpala Čangkajškove vojske.
Toda Xi Jinpingova Kitajska bi zdaj rada tudi uradno stopila na veliki oder kot eden od ustvarjalcev obstoječe svetovne ureditve. To pa pomeni, da bi bila rada tudi eden od njenih branilcev. Do zadnjega diha.
