Napad v Parizu združil voditelje G20

New York – Teroristična vojna Islamske države proti preostalemu svetu je nov skupni imenovalec, ki je povezal voditelje 20 največjih gospodarstev. Na srečanju v turški Antalyi so razpravljali o ostrejšem nadzoru meja, letališki varnosti, izmenjavi obveščevalnih podatkov in zaprtju finančnih tokov za teroristične organizacije. Celo ZDA in Rusija v novih razmerah iščejo skupni jezik.

V nedeljo so kamere ujele predsednika ZDA Baracka Obamo in Rusije Vladimirja Putina, ko sta ob robu srečanja G20 več kot pol ure razpravljala o iskanju rešitve za sirski konflikt. Kasneje so z ameriške strani prišle neuradne informacije, da naj bi Moskva začela razmišljati­ o odhodu sirskega predsednika Bašarja al Asada in ustanovitvi prehodne vlade. Iz Moskve so sporočili, da je bilo njuno srečanje konstruktivno, a ne prelomno. ZDA so omehčale retoriko in začele Rusiji priznavati konstruktivno vlogo pri vojaškem boju z Islamsko državo (IS).

Tudi predsednik britanske vlade David Cameron, ki se je dobro uro pogovarjal s Putinom, je kasneje dejal, da so razlike med Zahodom in Rusijo, kar zadeva Asadovo usodo, zelo velike, a se zbližujejo. Voditelji G20 so v skupni izjavi poudarili »akuten in naraščajoč pretok tujih terorističnih borcev« v in iz Sirije ter se strinjali, da je treba okrepiti nadzor na mejah in varnostne ukrepe na letališčih. Hkrati so pozvali svet, naj pomaga reševati begunsko krizo, pri čemer je turški predsednik Reccep Tayip Erdoğan poudaril, da je pogoj za to politična rešitev za končanje spopadov v Siriji.

Strategija ZDA ostaja

Posebne pozornosti je bil deležen Obama, ki je pod čedalje hujšim pritiskom ameriške desnice pa tudi domače javnosti in medijev, naj ostreje ukrepa proti skrajnežem. Razpoloženje je ponazorila novinarska konferenca v Antalyi, na kateri je Obama moral odgovoriti na vprašanje vse bolj žolčnega CNN, »zakaj ne izbrišemo teh barab«. Na nekoliko manj vulgarni ravni so iskali podobne odgovore tudi drugi mediji, pri čemer je predsednik nekoliko nejevoljen ponavljal, da bodo okrepili sedanjo strategijo letalskih napadov in sodelovanja z lokalnimi kopenskimi enotami, saj je ta ustrezna, le da je zanjo potreben čas.

»Nikoli nismo rekli, da bo kampanja kratka, v njej bodo nazadovanja in uspehi. Strašni dogodki v Parizu so takšno gnusno nazadovanje,« je dejal. Opozoril je na nevarnost tujih borcev, ki se v Siriji vojskujejo v vrstah Islamske države, ob vrnitvi domov pa so jedro za prihodnje napade. »Z evropskimi partnerji poskušamo razbiti takšne celice, na žalost nam pri pariški to ni uspelo pravočasno,« je priznal. Danes je dejal, da boj proti skrajnežem bolj kot dovršenost njihovih metod otežujeta ideologija in pripravljenost posameznikov na smrt.

Hkrati je poudaril, da se ne bodo odločili za posredovanje z ameriškimi vojaki. »Imamo ene najboljših vojaških analitikov, ti pa zadnja leta menijo, da bi bilo to napaka,« je sporočil iz Turčije. Po njegovih besedah nobeno posredovanje ni učinkovito, če lokalno prebivalstvo ne podpira demokratične in vključevalne vlade za vse skupine ter se ne upre skrajnežem. Prav tako je zatrdil, da niso podcenjevali zmožnosti Islamske države, zato »smo vojaško prisotni v Iraku in Siriji, v boj proti njej pa smo mobilizirali 65 držav«.

Ozračje strahu

Pariz je potisnil državno varnost na prvo mesto ameriške politične razprave in preusmeril predsedniško kampanjo. V ozračju, ko tudi voditeljice jutranjih oddaj razprav­ljajo, da je treba omejiti osebno svobodo za večjo varnost, ter se sprašujejo, kdo bo razložil predsedniku, da ima zgrešeno varnostno politiko, so kandidati na desnici dobili krila. Senator Ted Cruz je upravičil smrt civilistov v letalskih napadih kot ceno za poraz skrajnežev. Njegov kolega Marco Rubio je javno podprl posredovanje ameriških enot (čeprav se je izognil številu vojakov). Oba se zadnje čase vzpenjata v anketah.

Še vedno vodilni Donald Trump je danes predlagal poostren nadzor mošej in zaprtje tistih z radikalnimi pridigarji. Desnica je prav tako začela pozivati proti sprejemu 10.000 beguncev iz Sirije. Nekdanji guverner Floride Jeb Bush je danes predlagal, naj se ZDA osredotočijo na zaščito kristjanov iz Sirije. To je Obama nemudoma zavrnil z besedami, da »nismo na preizkusu verskega sočutja«, in označil takšne pobude za sramotne. Poudaril je, da so tudi Sirci žrtve terorizma in da bodo ZDA ob ustreznem preverjanju sprejele še več beguncev, tudi iz Sirije.

Številni republikanski guvernerji zveznih držav so napovedali, da ne bodo dovolili njihovega prihoda. »Ne zaprimo srca ljudem, ki trpijo,« jih je opozoril predsednik. ZDA so kot največje darovalke za pomoč beguncem namenile že 4,5 milijarde dolarjev, kar je še vedno polovico manj od potrebnih sredstev, zato je Obama pozval tudi druge države, naj prispevajo ­potrebno pomoč.