Tiskane izdaje
Onesnažen zrak nad Kitajsko bistveno vpliva na podnebne spremembe v vzhodni Aziji, toda malokdo upošteva, da so za to večinoma odgovorne razvite države zaradi svojega povpraševanja po izdelkih, narejenih v tej državi. Nova raziskava, objavljena na začetku septembra v časopisu Nature Geoscience, razkriva, da je onesnaženost precej bolj povezana s proizvodnjo blaga za izvoz kot z domačim povpraševanjem.
Glavna vira majhnih delcev v zraku, ki spreminjajo temperature in količino padavin v vzhodni Aziji, sta seveda kitajska uporaba premoga in pomanjkljiv nadzor nad onesnaževanjem. Kljub temu, pravijo znanstveniki, ki sodelujejo pri projektu univerze McGill, je zelo pomenljivo to, da v državah v razvoju s Kitajsko na čelu precej več aerosolnih delcev v ozračje pošljejo iz tovarn, ki skrbijo za povpraševanje razvitih, kakor iz obratov za domačo porabo. Prav nasprotno se dogaja v razvitih državah zahodne Evrope, Severne Amerike in Oceanije, kjer domača poraba pošilja v zrak precej več delcev od proizvodnje za izvoz.
Razmislek o prenosu tehnologij
To konkretno pomeni, ugotavljajo znanstveniki, da bi si morali nujno »prizadevati združevati ukrepe za omejitev onesnaženosti in zunanje trgovine«. Morali bi, denimo, razmišljati o prenosu tehnologij, razvitih na podlagi kjotskega protokola, ter jih začeti uporabljati tudi za preprečevanje aerosolne onesnaženosti tako kakor pri plinih, ki povzročajo učinek tople grede. Vlade držav v razvoju, predlagajo znanstveniki, bi lahko razmislile o tem, kolikšen delež stroškov za strožje lokalne predpise, ki urejajo zaščito okolja, bi lahko prenesle na države uvoznice.
»Racionalno bi se morali vprašati, kako bi najučinkoviteje razporedili proizvodnjo blaga, in sicer tako, da bi čim bolj omejili skupno globalno onesnaženost in vpliv na podnebje,« piše profesor Yi Huang z univerze McGill. »O tem pomembnem vprašanju se je šele treba začeti pogovarjati, in to bi lahko storili v okvirih in na podlagi idej, predlaganih v tej raziskavi.«
Raziskavo so financirali kitajska državna fundacija za naravoslovne znanosti, Program 973 (ki ga je Kitajska ustanovila marca 1997, da bi z njim izboljšala znanstveno in tehnološko raven na različnih področjih temeljnih raziskav), svetovni sklad za naravo, svet za ekonomske in družbene raziskave Velike Britanije ter svet za proučevanje naravnega okolja. Popolnoma jasno je, da bo Kitajska ena od vodilnih sil, ki si bo prizadevala za povezovanje podnebnih sprememb in mednarodne trgovine, da bi tako z drugimi delila stroške za omejitev izpustov škodljivih plinov in delcev, kar se je zavezala storiti, ko je ratificirala pariški sporazum.
Glavni vzrok zloglasnega smoga v kitajskih mestih so predvsem aerosolni delci, to je mešanica trdih delcev ali tekočih kapljic v zraku. Ti se v ozračju zadržujejo manj časa od, denimo, ogljikovega dioksida, in čeprav lahko na omenjenem območju povzročijo obratni učinek od segrevanja, povzročajo neželene vzorce vremenskih sprememb.
V naslednjem raziskovalnem obdobju bo ta skupina znanstvenikov poskušala ugotoviti, kako natančno globalna trgovina vpliva na podnebne spremembe. Profesor Steven Davis z Univerze v Kaliforniji je pred dvema letoma vodil raziskavo, ki je pokazala, da je bilo od 17 do 36 odstotkov kitajskih izpustov (odvisno od vrste onesnaževalca) neposredno povezanih s proizvodnjo blaga za izvoz.
Za 25 mesecev krajše življenje
Kitajski znanstveniki zadnja leta izjemno dejavno proučujejo škodljivo delovanje onesnaženosti na zdravje. Ena od njihovih raziskav je, denimo, pokazala, da je bila onesnaženost zraka leta 2013 peti najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt v tej državi. Samo delci PM2,5, ki so nastali zaradi zgorevanja nečistega premoga, so tega leta povzročili smrt 366.000 ljudi, je ugotovil profesor Wang Suxiao z univerze Tshinghua v Pekingu.
Mednarodna agencija za energijo je pokazala, da je huda onesnaženost zraka v kitajskih mestih skrajšala povprečno življenjsko dobo za 25 mesecev, študija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa je pokazala, da se bo do leta 2060 kitajsko gospodarstvo zmanjšalo za 2,6 odstotka zaradi povišanih stroškov zdravljenja tistih, ki so zboleli zaradi onesnaženosti, ter zaradi odsotnosti obolelih delavcev z delovnega mesta.
Toda kitajska osrednja vlada, ki si prizadeva zmanjšati onesnaženost, se mora še vedno spoprijemati z naravnim odporom v lokalni resničnosti. Onesnaževalcem so pred kratkim zagrozili, da se bodo znašli na »črnih seznamih« podjetij in posameznikov, če ne bodo upoštevali državnih predpisov za zaščito okolja. Tisti, ki bodo navedeni na teh seznamih, ne bodo mogli dobiti posojil, zemljišč ali dovoljenj za poslovanje.
Toda mnogi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti so že zdaj predragi za proizvajalce, ki jim že tako ali tako škodita zmanjšan izvoz in upočasnjena gospodarska rast. Zato lahko pričakujemo dolg boj za uresničitev zapisanih ciljev. Del računa, ki ga je Kitajska pripravljena plačati, bo kmalu poslan na naslov tujih kupcev njenega blaga.
