Tiskane izdaje
Bruselj – Ne glede na napovedano prekinitev ognja v vzhodni Ukrajini je Severnoatlantsko zavezništvo na začetku vrha v Walesu nadaljevalo ostre kritike Moskve in kovalo načrt za odziv na grožnjo, ki da jo z agresivnim ravnanjem predstavlja Rusija.
»Ruske sile so nezakonito v Ukrajini,« je poudaril gostitelj vrha, britanski premier David Cameron. Napovedal je poživljanje zavezništva, da bo kos novim grožnjam iz Rusije kakor tudi iz drugih delov sveta, predvsem z Bližnjega vzhoda. Generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen je pozdravil prizadevanja za mirno rešitev krize v Ukrajini, a poudaril, da šteje le ravnanje na terenu. Glede tega v zavezništvu še vedno opažajo rusko vpletanje v vzhodni Ukrajini, ki vodi k destabilizaciji države.
V zavezništvu so prepričani, da je v Ukrajini več tisoč ruskih vojakov in več sto tankov. »Rusija napada Ukrajino,« je ocenil Rasmussen. Ključni strateški odziv zavezništva bo akcijski načrt pripravljenosti, s katerim naj bi z demonstracijo moči in solidarnosti pomirili strahove vzhodnih članic, predvsem baltskih držav in Poljske, pred Rusijo. Načrt predvideva oblikovanje posebne enote v velikosti brigade (okoli 4000 vojakov), ki bi bila lahko v nekaj dneh razporejena na ozemlju ogrožene članice.
Četudi bi vrh utegnil pomeniti preobrat v odnosih Zahoda z Moskvo po koncu hladne vojne, želje vzhodnih članic po preklicu ustanovne listine Nata in Rusije iz leta 1997 predvidoma ne bodo izpolnjene. Je pa tudi z vrha v Walesu prišlo sporočilo, da bo Zahod poostril sankcije proti Rusiji, če na terenu ne bo sprememb na bolje. Evropska unija namerava v prihodnjih dneh sprejeti še strožje ukrepe proti ruskim državnim bankam, vojaški industriji in naftnim družbam.
Voditelji zaveznic so se srečali tudi z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je kot pot do miru označil odpoklic ruskih enot iz Ukrajine in zaprtje meje, čez katero so prihajali vojaki in orožje. Kijev ima po novem spet ambicije po vstopu v Nato, a med zaveznicami ni čutiti naklonjenosti temu koraku. Tudi glede oboroževanja Ukrajine so zadržane. Nato takih namer nima, odločitev je prepuščena vsaki članici. Ukrajina pa lahko pričakuje strokovno-tehnično pomoč Severnoatlantskega zavezništva.
Več zastraševanja je najboljša obramba, je logika, na kateri temelji odziv Severnoatlantskega zavezništva na rusko agresivno ravnanje v Ukrajini in večji občutek ogroženosti v vzhodnih članicah Nata.
Med pripravami na vrh v Walesu je bilo v zavezništvu kar nekaj napetosti, saj so predvsem Poljska in baltske države pričakovale bolj odločen odgovor - trajno namestitev večjih zavezniških enot na njihovem ozemlju. Na drugi strani so iz nekaj starih evropskih članic prihajali glasovi o pretiravanju vzhodnjakov. Odziv, ki bo potrjen na vrhu, je nekakšen kompromis. Njegovo ključno sporočilo je: z njim ne bomo kršili ustanovne listine Nata in Rusije iz leta 1997, s katero sta nekdanja tekmeca postavila temelje dvostranskim odnosom in sodelovanju.
Ob krepitvi zavezniških manevrov na vzhodu in dvostranskem sodelovanju (zaveznice so takoj po izbruhu krize na območju med Baltikom in Črnim morjem okrepile vojaško navzočnost) bo Nato oblikoval še posebno enoto z okoli 4000 vojaki, ki se bo lahko v nekaj dneh namestila v katerikoli od ogroženih zavezniških držav. Enota z nazivom bojna konica ni predvidena le za obrambo vzhoda, marveč vseh delov zavezništva. Članice bodo prispevale enote z rotacijo. Jedro enot bo v stanju pripravljenosti čakalo v članicah.
Tako se je Nato ognil temu, da bi, po razlagi bolj zadržanih članic, kršil temeljni akt z Rusijo. Akt je nastal v drugačnem času, ko sta Nato in Rusija po koncu hladne vojne hotela zgraditi mostove. V njem se je zavezništvo načeloma obvezalo, da se bo pri zagotavljanju skupne obrambe raje osredotočilo na druga sredstva, denimo večjo integracijo, kot na dodatno trajno nameščanje večjih enot. Natančno branje dokumenta pokaže, da bi zavezništvo lahko okrepilo sile (na vzhodu), če bi kaj takega zahtevala grožnja z agresijo.
Prelomnica?
Vzhodne članice v novih okoliščinah obravnavajo sklicevanje na listino kot neprimerno. Navsezadnje, Rusija se je v njem obvezala, da bo spoštovala suverenost in ozemeljsko nedotakljivost držav. Njena aneksija Krima in nadaljnji koraki na ukrajinskem ozemlju so v njihovih očeh že tako nedvoumna kršitev temeljnega akta. Četudi zavezništvo na vrhu še vztraja pri aktu, se bodo članice v Walesu predvidoma odločile, da bodo začele razpravo o prihodnjih odnosih z Rusijo, ki se bo nadaljevala v prihodnjih mesecih.
V času, ko je videti, da je varnost stare celine ogrožena najbolj po koncu hladne vojne, bi vrh v Walesu utegnil biti prelomnica v 65-letni zgodovini zavezništva. Tako rusko delovanje na ukrajinskih tleh kot nejasen način vojskovanja - v Natu ga imenujejo hibridno -, ki vključuje pripadnike manjšin, kibernetske napade, propagando na več ravneh, tajne službe in vojake brez oznak, sta v zavezništvu okrepila zavedanje o pomenu 5. člena washingtonske pogodbe (napad na enega je napade na vse).
Nov varnostni položaj na vzhodu in jugu je odprl še drugo vprašanje, na katero so v zadnjih letih opozarjali predvsem v ZDA: pomanjkljive vojaške zmogljivosti evropskih članic. V Natu so namreč kar tri četrtine izdatkov za obrambo ameriške, številne evropske države so izdatke, predvsem za naložbe, v zadnjih letih temeljito oklestile. »To je nezdravo neravnotežje, ki politično ne more zdržati,« je pred vrhom opozoril visoki diplomat pri Natu in nadaljeval: »Če imajo vsi koristi od skupne varnosti, morajo biti prispevki enakomerno porazdeljeni.«
