Tiskane izdaje
Bruselj – Zveza Nato je danes – v luči »zaskrbljujoče eskalacije ruskih vojaških aktivnosti« v Siriji – potrdila zavezo, da brani svoje zaveznike, je po srečanju obrambnih ministrov Nata sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Vprašanjem, ali so ministri danes govorili o možnosti namestitve kopenskih sil v Turčiji, se je izognil z besedami, da »je Nato pripravljen braniti in zaščititi vse zaveznike nasproti vsaki grožnji, in to seveda velja tudi za Turčijo«.
»Povečali smo svojo sposobnost, da pomagamo vsem našim zaveznikom, seveda še posebej tistim, ki so resnično blizu nasilju, blizu vrelišča, ki smo mu, v tem primeru, priča južno od Turčije. Tako da če bo potrebno, bomo namestili.«
V Natu nad odločitvijo Moskve razočarani
Na dnevnem redu ministrov Nata danes je bila vojna v Siriji in še posebej dogajanje v zadnjem tednu, odkar je Rusija minulo sredo začela z zračnimi napadi v tej državi. V zavezništvu ob tej odločitvi Moskve – ki naj bi po lastnih navedbah napadala cilje Islamske države, a Zahod in sirska opozicija trdijo, da temu ni tako – niso bili zadovoljni.
Za dodatno razburjenje so nato poskrbeli dogodki v Turčiji, članici Nata in sosedi Sirije, saj so ruska letala v minulih dneh najmanj dvakrat kršila njen zračni prostor. V Natu ocenjujejo, da incidenti niso bili zgolj pomota oz. nesreča, kot trdi Rusija.
Po navedbah neimenovanih virov, ki jih navaja nemška DPA, je turški obrambni minister Vecdi Gonul kolege danes zaprosil za močnejšo prisotnost Nata ter za sisteme zračne obrambe, ni pa zaprosil za posredovanje Natovih reakcijskih sil v Turčiji.
V Turčiji so zaradi spopadov v Siriji sicer že od leta 2013 nameščene rakete patriot, ki pa so jih nameravali odstraniti. Zaradi ruskih kršitev bi lahko po neuradnih informacijah njihovo namestitev sedaj podaljšali.
Tudi o Ukrajini in Afganistanu
Nato se je za krepitev svojih reakcijskih sil na 40.000 pripadnikov sicer odločil zaradi vojne v Ukrajini, ki je močno zaostrila odnose med Rusijo in Zahodom, a teoretično bi te lahko bile nameščene tudi drugje. Kot se je v zvezi s tem izrazil Stoltenberg, bo Nato v prihodnjih mesecih preučil »nadaljnje potrebe vzdolž naših južnih meja«.
Kot je sicer še dodal, za odvračanje potencialnih agresorjev dejanska namestitev reakcijskih sil niti ni potrebna. »Pomembno je, da bo vsak nasprotnik Nata vedel, da smo sposobni namestitve,« generalnega sekretarja navaja STA.
Obenem je Stoltenberg danes znova kritiziral Rusijo zaradi »zaskrbljujoče eskalacije ruskih vojaških aktivnosti« v Siriji. Vztrajal je, da ruska podpora režimu Bašarja al Asada ni konstruktivna.
Na dnevnem redu je bila danes sicer tudi kriza v Ukrajini in pa nadaljnja prisotnost zavezništva v Afganistanu, potem ko je talibom septembra uspelo zavzeti Kanduz.
Ta je sicer medtem znova v rokah afganistanskih sil, a talibska ofenziva je odprla vprašanje, ali lahko Nato dejansko zmanjša svoje aktivnosti v Afganistanu, kakor je načrtovano, in tam sčasoma ohrani le še manjšo civilno misijo. A glede tega po besedah Stoltenberga ministri tokrat niso sprejeli nobene končne odločitve, še piše STA.
