Tiskane izdaje
Kaj se dogaja:
• Ameriški predsednik bo jutri sodeloval na petkovem vrhu skupine sedmih najrazvitejših držav sveta G7.
• V Bruslju se danes v okviru prve turneje na tujem mudi ameriški predsednik Donald Trump.
• Srečal se je z voditelji Evropske unije in posameznih članic.
• Udeležil se bo vrha Nata, ki bo potekal v novem domu zavezništva. Zveza bo uradno postala članica mednarodne koalicije proti Islamski državi.
• Britanska premierka Theresa May je že napovedala, da bo med vrhom s Trumpom načela tudi temo o uhajanju informacij o britanskem napadu.
***
Iz Bruslja poroča naš dopisnik Peter Žerjavič (@ZerjavicDelo):
21.55: Ameriški predsednik je že zapustil Bruselj, kjer se je nocoj udeležil vrha zveze Nato, in odpotoval proti Taormini na Siciliji, kjer bo sodeloval na petkovem vrhu skupine sedmih najrazvitejših držav sveta G7.
17.44: Iz Bele hiše so, medtem ko je potekalo srečanje med Trumpom in britansko premierko Thereso May, sporočili, da je uhajanje informacij o britanskem napadu, ki so jih ameriških obveščevalnim službam zaupale britanske, »globoko zaskrbljujoče«. Zagrozili so, da bi lahko odgovorne za sporno početje, ki je na Otoku povzročilo kar nekaj nezadovoljstva, tudi sodno preganjali.
17.21: Nekaj deset protestnikov je danes tik pred začetkom vrha zveze Nato v Bruslju in pred prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa zablokiralo križišče pred sedežem Nata, kjer bo potekalo zasedanje. Protestniki so se medsebojno povezali in se ulegli na cesto, poroča STA.
Na območju je sicer velika množica policistov, ki pa zaenkrat še niso ukrepali proti protestnikom.
17.04: Predsednik ZDA Donald Trump pričakuje od zaveznic, da za obrambo namenijo veliko več denarja. »Dva odstotka BDP sta minimum,« je povedal. Razlog, da morajo biti naložbe veliko višje, je, da so zaveznice dolgo krčile naložbe v obrambo. Dejal je, da veliko članic dolguje veliko denarja: »Ni pošteno do ameriških davkoplačevalcev«.
16.35: Donald Trump je prispel na vrh Nata v Bruslju.
15.11: »Slovenija mora posodobiti svoje obrambne sile,« je ob prihodu povedal slovenski premier Miro Cerar. Vlada je po njegovih besedah ustavila dolgoletno zniževanje izdatkov za obrambo in jih začela zviševati. Tudi status pripadnikov Slovenske vojske naj bi se izboljšal. Slovenija je sicer med članicami, ki namenjajo obrambi nizek delež BDP, »a je opažena kot država, ki prispeva vojake v misije in skupne akcije«.
Glede pogovorov s Trumpom je povedal, da se na takih zasedanjih pogovarja z voditelji; njegova spremljevalka Mojca Stropnik pa da se je med programom za partnerje »zagotovo že kaj pogovorila z Melanio Trump«.
14.45: Na novi sedež Nata so že začeli prihajati voditelji članic. Najprej bodo odprli dva spomenika– berlinskemu zidu in 11. septembru. Oba imata v sebi močno simboliko. S padcem zidu se je na miren način končala hladna vojna, v kateri je bil Nato zmagovalec. Po terorističnih napadih 11. septembra je bil prvič uporabljen 5. člen zavezniške pogodbe, ki jamči vzajemno obrambo. Sledila bo uradna predaja novega sedeža zavezništva. Osrednji del zasedanja bo večerja.
Kot je ob prihodu povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, bodo okrepili vlogo Nata v bitki proti terorizmu (Islamski državi). To ne pomeni sodelovanja v spopadih, marveč podporo z letali awacs in izmenjavo informacij. Sprejeti bodo tudi načrti za bolj uravnoteženo delitev bremen znotraj zavezništva.
14.33: EU in ZDA naj bi pripravili skupni akcijski načrt za trgovinsko politiko. EU je zagovornica svobodne trgovine in z zaskrbljenostjo spremlja Trumpove protekcionistične tone. Ena od Trumpovih kritik zadeva velik presežek (lani je znašal 115,3 milijard evrov), ki ga ima EU v trgovini z ZDA. V takšnih okoliščinah je čezatlantski trgovinsko-investicijski sporazum (TTIP), o katerem sta se strani pogajali dolga leta, do nadaljnjega − kot se je izrazila trgovinska komisarka Cecilia Malmström − v zamrzovalniku.
13.35: Trump je lahko v Bruslju iz prve roke tudi spoznal zapleteno strukturo EU. »Gospod predsednik, ali veste, da imamo v EU dva predsednika?« ga je ob prihodu v palačo Europa (neuradno poimenovano Tusk Tower) vprašal Tusk. »Vem,« je odgovoril Trump. Juncker pa je odvrnil: »Enega preveč!« Tusk je nato končal razpravo z ugotovitvijo: »Zapleteno je.«
13.22: Trump se je v Bruslju srečal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Čestital mu je za »neverjetno predvolilno kampanjo in veliko zmago«. Tudi Macron je bil zadovoljen s srečanjem, saj da se imata z ameriškim predsednikom veliko pogovoriti, »tudi o terorizmu in drugih stvareh«.
Donald Trump in Emmanuel Macron. Foto: Peter Dejong/AFP
12.46: Britanska premierka Theresa May je pred odhodom na vrh Nata povedala, da bo vprašanje o uhajanju informacij, povezanih z britanskim napadom, načela z Donaldom Trumpom. Kot je povedala, mu namerava dati jasno vedeti, da morajo ostati podatki, ki si jih izmenjajo varnostne službe med državama, tajni.
12.20: »Nisem prepričan, da se stoodstotno strinjamo glede Rusije. Smo pa na isti liniji glede Ukrajine,« je po srečanju s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom povedal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Glavni nerešeni vprašanji med Washingtonom in EU sta trgovinska politika in pariški podnebni sporazum.
Tuskovo sporočilo Trumpu se je sicer glasilo »Najprej vrednote in načela«. Po njegovem mnenju se svobodni svet ne bi smel utrditi le okoli interesov, marveč tudi vrednot Zahoda – svobode, človekovih pravic, spoštovanja človekovega dostojanstva.
***
Voditelji članic zveze Nato se bodo danes v Bruslju sestali v novem domu zavezništva, ki naj bi bil simbol sodobnega Nata, prilagojenega izzivom 21. stoletja. Mini vrh bo zlasti velika predstava z namenom prepričati novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomenu zavezništva. Ameriški predsednik se bo pred Natovim vrhom srečal še z voditelji Evropske unije, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Trump naj bi od predsednika evropskega sveta Donalda Tuska in predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja slišal sporočila o pomenu trdnih čezatlantskih vezi, trgovinskih odnosov in svetovne ureditve, ki temelji na spoštovanju skupnih pravil, ter o priložnostih pariškega podnebnega dogovora, nad katerim nova ameriška administracija ni navdušena.
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je še pred vrhom sporočil, da bo zveza Nato postala članica globalne koalicije za boj proti teroristični skupini Islamska država. To je eden od elementov novega načrta za krepitev Natove vloge v boju proti terorizmu, ki ga bodo danes sprejeli voditelji.
Jens Stoltenberg. Foto: Thierry Charlier/AFP
Vse zaveznice sicer individualno že sodelujejo v koaliciji za boj proti IS. Tudi Nato koalicijo že podpira z zagotavljanjem informacij z zračnim opozorilnim in nadzorovalnim sistemom awacs ter z urjenjem iraških in afganistanskih sil.
Članstvo Nata kot organizacije je močno politično sporočilo enotnosti in zavezanosti v boju proti terorizmu, je poudaril Stoltenberg. Poleg tega bo pristop organizacije h koaliciji izboljšal praktično usklajevanje v koaliciji. Ne spreminja pa članstvo v koaliciji narave Natove vloge v boju proti IS. Zavezništvo ne bo izvajalo bojnih operacij, je znova poudaril Stoltenberg.
Načrt za okrepitev Natove vloge v boju proti terorizmu vključuje še razširitev prispevka zavezništva v boju proti koaliciji s krepitvijo dejavnosti sistema awacs, izmenjave informacij in preskrbe z gorivom v zraku.
Voditelji se bodo danes dogovorili tudi za vzpostavitev nove protiteroristične celice na sedežu Nata, ki bo izboljšala izmenjavo obveščevalnih informacij, tudi o tujih terorističnih borcih. Imenovali bodo tudi koordinatorja za spremljanje teh dejavnosti, še poroča STA.
