Nato uvaža črnogorske probleme v paketu

Delitev na nasprotnike in zagovornike Nata poglablja vse druge delitve v državi.

Objavljeno
03. december 2015 21.29
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Črnogorska vlada proslavlja­ prvo širitev Nata po letu 2009, opozicija pa zahteva razpis­ ­referenduma o članstvu Črne gore v severnoatlantski vojaški­ zvezi. Največji problem Črne gore niso Rusi ali Zahod, temveč­ da lahko v politiki brez koncepta na koncu nasilje postane koncept.

Ne glede na to, koliko so Rusi spodbudili protivladno razpoloženje v Črni gori, ne bi dosegli večjega uspeha, če država ne bi podedovala delitve na Srbe in Črnogorce, na zmagovalce in poražence osamosvojitve ter na siromašne in privilegirane državljane. Kot kaže, si oblast ne razbija glave s tradicionalno črnogorsko rusofilijo ter ruskimi jahtami in parcelami na črnogorski obali. Politična cena bi lahko bila velika, ker delitev na nasprotnike in zagovornike Nata poglablja vse druge delitve v državi.

Pečat na neodvisnost države

Premier Milo Đukanović je prepričan, da je to zgodovinski dan za Črno goro, najpomembnejši po referendumu leta 2006. Đukanović je poudaril, da so vstopili v ekskluzivni klub držav, ki so sinonim največjih civilizacijskih vrednot. Ponovil je, da sta članstvo v EU in Natu strateška cilja Črne gore, povabilo v zvezo pa je po devetih letih krona reformnih procesov. Zaokrožil je z besedami, da to ni velik dan le za Črno goro, temveč tudi za Zahodni Balkan in evropsko perspektivo celotne regije.

Zunanji minister Črne gore Igor Lukšić je menil, da so si povabilo pošteno zaslužili. Predsednik črnogorskega parlamenta Ranko Krivokapić je ocenil, da je povabilo v Nato pečat na neodvisnost Črne gore, ki pomeni nov začetek. Ker je zdaj država bolj varna, se lahko posveti preseganju delitev, ki jo razjedajo že od Natovega bombardiranja ZRJ in razglasitve samostojnosti.

Agresija na mir in stabilnost

Parlamentarna opozicija je prepričana, da je povabilo posledica geostrateških interesov Nata in ne rezultat uresničenih reform na področjih varnosti, obrambe in boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Črni gori. Po njihovem Črna gora ni dosegla niti potrebnih standardov, članstvo v Natu pa nima večinske podpore državljanov. Prvak Demosa Miodrag Lekić je poudaril, da bi bil referendum o vstopu v Nato edina demokratična in poštena rešitev, oblast pa je neodgovorna, ker v času spopadov in kriz ter velikih sprememb v svetu, vključno z razmerjem sil, hiti s članstvom v Natu.

Prvi mož Socialistične narodne stranke Srđan Milić je poudaril, da bo napačna politična odločitev ministrov držav članic Nata povečala napetosti v državi, kjer je večina proti članstvu v severnoatlantski vojaški zvezi. Milić je tudi ocenil, da je to neposredna agresija na mir, stabilnost in varnost državljanov Črne gore, ki jim ne bi smeli odvzeti pravice do neposrednega izrekanja, ali so za vstop Črne gore v ofenzivno vojaško zvezo ali ne.

Za referendum je tudi prvi mož Gibanja za spremembe Nebojša Medojević, ki se strinja s parlamentarno opozicijo, da oblast ni izpolnila pogojev za povabilo, čeprav se zavzema za vstop v Nato. Sklenil je, da je Nato s svojo odločitvijo uvozil tudi črnogorske probleme in prevzel odgovornost za uničenje Đukanovićevega mehanizma volilnih goljufij, saniranje kaosa v varnostno-obveščevalnih službah ter zatiranje nenadzorovanega policijskega divjanja in vpliva mafije na politično in gospodarsko življenje v Črni gori.

Rusi bežijo iz črnogorskega primorja

Po oceni moskovskega časnika Kommersant je iskanje sovražnikov v Rusiji nacionalna zabava. Sankcije proti Črni gori, ki je dobila povabilo v Nato, napovedujejo tako politiki­ kot domoljubni strokovnjaki, zajele pa naj bi zamrznitev naložb in celo prepoved turizma. Po navedbah časnika Moskva ni sprejela nobenih ukrepov, ko so Bolgarija, Madžarska, Slovenija, Slovaška, Hrvaška in Albanija postale članice Nata, zdaj pa naj bi se lotila male Črne gore. Paradoks protičrnogorske kampanje naj bi bil tudi v tem, da bi lahko Črna gora, ki je rusofilna država, z vstopom v Nato in EU služila ruskim interesom.

Kljub temu je dejstvo, naj bodo razlogi politični ali ekonomski, da Rusi zapuščajo črnogorsko obalo. Po podatkih ruske diaspore imajo v lasti 70.000 nepremičnin v Črni gori. Tam so letos registrirali tudi 320.000 ruskih turistov, država pa s turizmom ustvari skoraj četrtino BDP. Korist od prodaje nepremičnin Rusom, ki bi se jih radi mnogi čim prej znebili tudi zato, ker razumejo povabilo Črne gore v Nato in uvedbo sankcij proti Rusiji kot prekinitev tradicionalno dobrih odnosov, so imeli tako državljani kot državna blagajna.