Tiskane izdaje
Bruselj − Pred vrhom Nata konec tedna v Walesu v zavezništvu potekajo zadnje priprave na sprejetje odločitev, ki bi utegnile imeti daljnosežne posledice na odnose z Rusijo.
Najbolj žgoča tema je pričakovanje vzhodnih zaveznic, predvsem treh baltskih držav in Poljske, da Nato kot odziv na rusko agresivno ravnanje v Ukrajini postavi močnejše baze na njihovem ozemlju.
»Več vaj na več lokacijah in bolj pogosto,« je glede strategije zavezništva povedal njegov sekretar Anders Fogh Rasmussen. Na vzhodu bo »več vidne navzočnosti Nata.« To naj bi trajalo, dokler bo situacija zahtevala takšno navzočnost. Sporočilo vzhodnjakom je nedvoumno: Nato je pripravljen braniti vsako zaveznico.
Kočljivo je vprašanje temeljnega akta z Rusijo iz leta 1997, v katerem se je Nato zavezal, da ne bodo dodatno stalno nameščal večjih bojnih enot. Četudi so v Natu prepričani, da Rusija z ravnanjem v Ukrajini krši načela akta, ga nameravajo spoštovati še naprej. Tako so glede nameščanja enot poiskali salomonsko rešitev. Na vrhu bo sprejet akcijski načrt pripravljenosti, ki bi zagotovil skorajda takojšen odziv Nata na ogroženost katere od članic. Sicer naj ne bi rabil le vzhodnjakom, marveč tudi tudi drugim delom zavezništva.
Konkretno je predvideno oblikovanje posebne enote v velikosti brigade (od 4000-6000 vojakov), v Natovem žargonu poimenovane bojna konica. Enota sama ne bo delovala na terenu, v stanju pripravljenosti bi bila na razpolago v članicah. Po navedbah visokega diplomata pri Natu bi se del enote v velikosti bataljona (od 600 do 800 vojakov) že v dveh dneh lahko razmestil na terenu. Tri dni pozneje bi bila lahko razmeščena celotna brigada. Standardni rok za namestitev obstoječih Natovih sil za hitro odzivanje na terenu je okoli trideset dni.
Diplomat je veliko ambicioznost pri oblikovanju bojne konice opisal s primerjavo: od 45 ameriških bojnih brigad ima le ena zmožnost takšne mobilizacije. Da ne bi mogli govoriti o dodani namestitvi enot, bo na vzhodu zavezništva v eni od članic deloval le štab z okoli sto vojaki. Projekt bo drag, saj bodo vojaki, ki bodo lahko v nekaj dneh nameščeni na terenu, morali biti ves čas v polni pripravljenosti in imeti polno bojno opremo. Članice bodo razmeščale enote v bojno konico na podlagi načela rotacije.
Sam pričakovani odziv zavezništva v Walesu v Natovih diplomatskih krogih velja za odgovor na »prastrah« vzhodnih članic pred Rusijo in njihov občutek ogroženosti. Sporočilo bo: vaše skrbi obravnavamo resno, ne da bi kršili zaveze akta Nato-Rusija. Vsem naj bi bilo jasno: nasprotnik v Baltiku ali na Poljskem bo soočen tako z domačimi kot tudi z zavezniškimi silami. Del članic bo predvidoma naredil še korak naprej, saj, denimo, okoli pol ducata članic pod vodstvom Britancev načrtuje še dodatno enote, ki bi veliko vadile na terenu.
Glede same perspektive Ukrajine in njene nove želje po članstva v zavezništvu ne bo premikov. V Walesu naj bi bila potrjena deklaracija z vrha v Bukarešti leta 2008 z nejasno formulacijo, da bosta Gruzija in Ukrajina nekega dne postala članici. Nato je Kijevu pripravljen sicer strokovno pomagati na področjih, kakršna so logistika, poveljevanje, kibernetska obramba in prekvalifikacija vojaškega osebja. Dvomljivci v Natu pa opozarjajo, da je ukrajinska želja po članstvu napaka, saj da Kijev z njo pritrjujejo ruskim strahovom glede prihodnje usmeritve Ukrajine.
Tudi kot odziv na ukrajinsko krize naj bi se evropske zaveznice v Walesu zavezala k povečanju obrambnih izdatkov, ki so se v zadnjih letih strmo zniževali. Članice se med pripravljanjem sklepov menda približujejo kompromisu, po katerem naj bi si prizadevale, da bodo v prihodnjih desetih letih izdatke približale želenima dvema odstotkoma BDP. Poseben pomen bo imela struktura obrambnega proračuna, saj naj bi države morale spoštovati Natov standard o 20-odstotnem deležu naložb v njem. Glede tega je Slovenija z dvema odstotkoma na samem repu zavezništva.
