Tiskane izdaje
New York – Novi ukrepi proti Rusiji in pripisovanje krivde za napad z bojnim strupom v Veliki Britaniji so morda znak, da je Bela hiša sprejela ostrejše stališče do Moskve. Toda ameriški komentatorji na desnici in levici menijo, da sprejeto še zdaleč ni dovolj.
Ni povsem jasno, zakaj je Donald Trump, ki nikoli ni hotel jasno obsoditi Moskve zaradi vmešavanja v zadnje predsedniške volitve, nenadoma dovolil, da je finančno ministrstvo uvedlo sankcije proti 19 posameznikom in petim organizacijam, ker naj bi sodelovali pri vmešavanju v volitve in spletnih napadih na ameriško infrastrukturo. Kongres je zahteval ukrepe že lani avgusta, a se Bela hiša do zdaj ni zmenila za takrat sprejet zakon, januarja je celo dejala, da sankcije niso več potrebne.
Trump je trditve, da so v Kremlju poskusili preobrniti volitve v njegovo korist, označil za »lažnive novice« in zavrnil opozorila obveščevalnih služb, da se zgodba ponavlja tudi na letošnjih kongresnih volitvah. Ko je v torek prek twitterja nagnal zunanjega ministra, so mnogi videli vzrok za izbruh v obsodbi Moskve, ki je prejšnji večer prišla z zunanjega ministrstva. Dva dni pozneje so se pojavile sankcije in trditve Bele hiše, da »je bil predsednik vedno zelo oster do Rusije«.
Trump, ki je sicer brez dlake na jeziku, ko je treba zmerjati svetovne voditelje, tudi iz prijateljskih držav, doslej skoraj ni našel slabih besed za ruskega predsednika Vladimirja Putina. Lani novembra mu je na srečanju v Vietnamu pogledal v oči in verjel njegovemu zagotovilu, »da se absolutno ni vmešaval v naše volitve« in da so rusko zgodbo »zakuhali demokrati«. Podroben pogled v četrtkove sankcije kaže, da so zelo omejene in ne bodo resno vplivale na Rusijo. Večina imen na seznamu je prepisanih s seznama obtožnic, ki jih je posebni preiskovalec Robert Mueller vložil proti 13 ruskim državljanom in trem organizacijam zaradi vmešavanja v ameriške volitve.
Osrednje ime je Jevgenij Prigožin, oligarh, ki je tesno povezan s Putinom, in njegova agencija za raziskave interneta (Ira), organizacija iz Sankt Peterburga, prek katere je potekal ruski poseg v volitve. Po besedah Maxa Bergmanna iz liberalnega Središča za ameriški napredek je to »droben korak«, saj ukrepi ne bodo prizadeli poslovnih interesov Putinovega kroga.
Trump in Putin sta se nazadnje srečala julija na vrhu skupine G20 v Hamburgu. Foto: Evan Vucci/AP
Predsednikov molk
»Vpliv bi imela predsednikova obsodba Putina,« je Bergmann poudaril, da Trump niti na twitterju ni omenil ne ukrepov ne ruskega predsednika, takšna zadržanost pa ni v njegovi navadi. Bela hiša je januarja, ko je zavrnila kongresne sankcije, skladno z zakonsko zahtevo objavila seznam ruskih oligarhov in politikov, ki bi lahko bili kaznovani s sankcijami, toda hitro se je pokazalo, da so le prepisali seznam najbogatejših Rusov revije Forbes ter dodali javni seznam Kremlja z najvišjim vladnim osebjem.
Demokrati tudi v četrtek niso bili navdušeni, »skoraj vsi na seznamu so bili že prej deležni podobnih ukrepov ali bili obtoženi zveznih kaznivih dejanj«, je dejal John Warner, sopredsednik senatnega obveščevalnega odbora. Nezadovoljen je tudi Adam Schiff, prvi demokrat v poslanskem obveščevalnem odboru, sankcije je označil za »bridko razočaranje«, ki ne bo »odvrnilo ruskega stopnjevanja agresije, ki zdaj vključuje napad s kemičnim orožjem na ozemlju naše najtesnejše zaveznice«.
Podobno ugotavljajo komentatorji v liberalnih in konservativnih medijih. Med slednjimi Wall Street Journal meni, da »Putin še naprej zasmehuje Zahod, ker njegovi voditelji nimajo političnega poguma za povračilo, ki bi zaleglo«. Tako kot liberalni New York Times poziva k udarcem po »Putinovih premožnih tovariših« in njihovih družinah, saj naj bi to razmajalo strukturo moči, ki jo je zgradil ruski avtokrat.
Nekaj ostrih kritik Kremlja je prišlo iz vrst drugih visokih uradnikov ameriške vlade. Veleposlanica Nikki Haley je v Združenih narodih obsodila uporabo bojnih strupov, menda odhajajoči svetovalec za nacionalno varnost H. R. McMaster je obtožil Moskvo »sokrivde za Asadova grozodejstva v Siriji«. Omenjali so rusko okupacijo polotoka Krim. Vprašanje je, ali je ta ostrina v resnici segla do Trumpa, kar se bo po mnenju Petra Harrella, nekdanjega visokega uradnika z ministrstva za finance in zdaj sodelavca mnenjske organizacije Središče za novo ameriško varnost, pokazalo, če bodo sledili dodatni ukrepi in če bodo ti »uperjeni proti vplivnim ruskim oligarhom [...], ne pa le proti gospodarsko manj pomembnim likom«.
Posebni preiskovalec Robert Mueller. Foto: AFP
Muellerjev vpliv
Nekaterim analitikom se je zdelo zanimivo, da so ameriške sankcije napovedali na isti dan, ko je javnost izvedela, da je posebni preiskovalec Robert Mueller s sodno odredbo zahteval od Trumpove organizacije, naj posreduje vse dokumente o poslovanju z Rusijo. Javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Američanov (53 odstotkov po merjenju organizacija Marist) verjame, da je Trump zakrivil nekaj prepovedanega ali vsaj neetičnega pri kupčevanju s Putinom. Nov paket sankcij po 14 mesecih omahovanja naj bi tako vsaj nekoliko razbil podobo Putinu naklonjenega predsednika in potrdil trditve, da je »mnogo ostrejši do Rusije, kot je bil Obama«, ki jih je prejšnji mesec širil prek twitterja.
Eugene Rumer, nekdanji ameriški obveščevalec za Rusijo, je dejal, da bo Trumpov odnos do Moskve odseval Muellerjevo preiskavo. »Moja hipoteza je [...], da bo stališče Bele hiše odvisno od njihovega mnenja, kako preiskava ogroža njihov politični položaj,« je prepričan Rumer.
