Ne nameravamo vzeti glave Kimu

Ko so ameriške vojaške ladje plule proti Korejskemu polotoku, je ameriški zunanji minister Rex Tillerson izjavil, da Washington ne namerava izvesti atentata na severnokorejskega vodjo Kim Džong Una ali zrušiti režima v Pjongjangu. »Nimam takšnega načrta,« je v nedeljo med intervjujem odgovoril novinarju televizije ABC.

»To ni naš cilj, zato razlogi, s katerimi v Severni Koreji upravičujejo razvoj jedrskega programa, kratko malo niso prepričljivi,« je odgovoril na trditve severnokorejske tiskovne agencije KCNA, da raketiranje Sirije dokazuje, da države upravičeno razvijajo jedrsko orožje, da bi se lahko branile pred ameriškimi napadi.

Medtem ko je Washington sporočil, da z napadom na Sirijo opozarja Severno Korejo, je Pjongjang obljubil, da bo krepil svojo obrambo. Vse, kar bo naredil Kim Džong Un, je KCNA navedla besede visokega predstavnika Delavske stranke, bo upravičeno.

»Veliki dogodki«

Kim je res napovedal »velike dogodke« za ta mesec, saj je to mesec s pomembnima datumoma za Severno Korejo. Petnajstega aprila bodo praznovali dan sonca oziroma 105. rojstni dan Kim Il Sunga, ustanovitelja komunistične države in deda sedanjega vodje, deset dni zatem pa dan ustanovitve vojske oziroma obletnico zbiranja korejskih gverilcev, ki so se leta 1932 pod Kimovim poveljstvom odpravili bojevat proti japonskim kolonizatorjem.

Odkar je Kim Džong Un med novoletnim nagovorom ljudstva izjavil, da so priprave na poskusno izstrelitev medcelinskega balističnega projektila v sklepni razvojni fazi, lahko pričakujemo, da bo najmočnejša raketa poletela na eno od slavnostnih obletnic. Pred aprilskimi prazniki bo v bližino severnokorejskega morja priplula letalonosilka USS Carl Vinson v spremstvu dveh rušilcev in križarke, vsi pa oboroženi z vódenimi raketami, kakršne so zadele Sirijo, zato bosta prihodnja dva tedna pomemben preizkus živcev za vso regijo.

Kitajski analitiki intenzivno proučujejo morebitne grožnje zaradi »naključnega spopada«, kajti po besedah Zhang Tuoshenga iz fundacije za mednarodne in strateške raziskave »ne ZDA ne Severna Koreja ne bi radi začeli vojaškega obračuna, vendar je tveganje veliko, saj lahko že najmanjša napaka povzroči vojno na polotoku«.

Tillerson je vztrajal, da je ameriška odločitev o preusmeritvi napadalnega ladjevja skladna z dogovorom, sklenjenim med predsednikoma Kitajske in ZDA med obiskom Xi Jinpinga v Mar-a-Lagu, kjer sta se velesili strinjali, da je treba skupaj okrepiti prizadevanja za denuklearizacijo Severne Koreje. »Predsednik Xi jasno razume in se po mojem tudi strinja s tem, da so razmere tako nevarne, da je nujno treba ukrepati,« je izjavil ameriški zunanji minister.

Toda Kitajska ni ravno tako razumela »prijateljstva«, o katerem je prejšnji petek govoril ameriški predsednik. Morebiten vojaški napad na Severno Korejo je zanjo ena največjih varnostnih in diplomatskih mor, zato je v Seul poslala posebnega predstavnika za Korejski polotok Wu Daweia, čigar naloga je zagotoviti, da se kaj takega ne bo zgodilo.

Maraton v Pjongjangu

Ne Japonska ne Južna Koreja se ne bi zlahka pridružili koaliciji z Ameriko, če bi ta napadla severnokorejske cilje, toda vprašanje je, ali bi predsednik Donald Trump sploh prosil kogarkoli za sodelovanje pri posegu. Washington išče tudi druge možnosti odvračanja severnokorejske nevarnosti za ameriško in regionalno varnost, med drugim razmišlja o namestitvi jedrskega orožja v Južni Koreji. To lahko stori samo s soglasjem uradnega Seula, ki čaka na nove predsedniške volitve na začetku maja. Za Kitajsko bi bila tudi takšna odločitev težko sprejemljiva, saj bi se tako povečalo tveganje za jedrsko vojno tik ob njenih mejah.

Kaj namerava storiti Kim Džong Un, je največja skrivnost. V nedeljo se je zdelo, da ne bo storil nič. Po Pjongjangu so tekači iz različnih držav tekli maraton, ki je bil sestavni del komemorativnih dejavnosti ob rojstnem dnevu Kim Il Sunga. Med 2000 udeleženci je bila skoraj polovica tujcev, večinoma Evropejcev, nekaj je bilo tudi Američanov. Tja so prišli zaradi radovednosti ali pustolovstva, pa tudi zato, ker so hoteli videti najbolj zaprto državo na svetu, v katero so Američani ­namerili orožje.

Tekači so začeli teči na stadionu, na katerem se je zbralo več kakor 40.000 gledalcev. Ko so stopili na ulico, so tekli mimo obeliska, na katerem je zapisano: »Velika voditelja Kim Il Sung in Kim Džong Il bosta vedno z nami.« Kako dolgo pa bo Kim Džong Un še z nami?