Negotovost podžiga že tako podivjano oboroževanje

Novi ameriški predsednik Donald Trump je mesec dni po prevzemu oblasti v svojem govoru med drugim napovedal, da nameravajo Združene države za deset odstotkov, kar je za več kot 50 milijard dolarjev, povečati svoj že tako visok obrambni proračun.

Napoved bo skupaj s predsednikovimi svarili, po katerih »njegova Amerika nikoli ne bo dopustila, da bila neka druga jedrska sila močnejša od ZDA«, zagotovo samo še dodatno podžgala oboroževalno tekmo. Po eni strani jedrsko, ki naj bi jo administracija Trumpovega demokratskega predhodnika Baracka Obame menda skušala ustaviti in preprečiti njeno širjenje (tudi s sporazumom z Iranom), po drugi strani pa tudi klasično, ki jo prav tako že napoveduje Natovo in rusko premeščanje tankov, topov in vojaštva zaradi ukrajinske krize. Pri jedrskem orožju smo že priče ameriško-ruskemu prepiranju o tem, kdo da je v Evropi prvi začel nameščati po sporazumu INF (Intermediate Range Nuclear Forces) že trideset let prepovedane jedrske rakete srednjega dosega, proti katerim so se evropska pacifistična gibanja borila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj bi te jedrske rakete padale predvsem po evropskih glavah, pri klasičnem orožju pa vse mednarodne statistike četrt stoletja po padcu berlinskega zidu prav tako že beležijo drastičen porast oboroževanja.

Kot v času hladne vojne

Pred kratkim objavljeno poročilo Stockholmskega mednarodnega inštituta za proučevanjem miru (Sipri) je na primer pokazalo, da se je prodaja orožja v svetovnem merilu v zadnjih petih letih povečala tako močno, kot se ni še nikoli po koncu hladne vojne, njen obsega pa je krepko presegel tistega iz časov pred letom 1990. Največji svetovni izvozniki orožja, med katerimi največji delež odpade na ZDA in Rusijo, ki skupaj obvladujeta kar 56 odstotkov svetovnega izvoza orožja, so po Siprijevih podatkih v letih od 2012 do 2016 v primerjavi z obdobjem 2007-2011 svoj izvoz povečali kar za 8,4 odstotka.

Daleč največji delež orožarske pogače (33 odstotkov ali tretjino) so si pri tem, kot vedno, odrezali Američani, ki po besedah za orožje in vojaški program pri Sipriju zadolžene direktorice Aude Fleurant s svojim orožjem, tudi z manevrirnimi raketami in najnovejšo generacijo protiletalskih in protiraketnih sistemov oskrbujejo več kot sto držav sveta. Med njimi večino na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Na drugem mestu je bila s 23 odstotnim deležem v svetovni trgovini Rusija, ki je svoje orožje izvažala predvsem v Indijo, Vietnam, na Kitajsko in v Alžirijo, tretji pa so bili s 6,2 odstotka (in 74 odstotnim povečanjem izvoza svojega orožja) Kitajci, ki so že pred časom prehiteli največje evropske izvoznike orožja, med katerimi je na četrtem mestu s šestimi odstotki na svetovni lestvici najvišje Francija.

Tudi dvakrat več za orožje

Med največje kupce orožja na svetu se že nekaj časa uvršča milijardna Indija, ki intenzivno posodablja svojo oborožitev in je v letih od 2012 do 2016 pokupila kar 13 odstotkov vsega na svetu prodanega orožja. Nič manj drastično se zadnje čase, predvsem zaradi zaostrovanja bližnjevzhodne krize, ne oborožujejo tudi z nafto bogate bližnjevzhodne in srednjevzhodne države. Čeprav so bile cene nafte v zadnjih petih letih nizke, je Saudova Arabija kot drugi največji uvoznik orožja na svetu v letih od 2012 do 2016 svoj uvoz po Siprijevih podatkih povečala za 212 odstotkov (v primerjavi z 2007-2011), majhen Katar pa celo za 245 odstotkov.

Zaradi povsem negotovih razmer in pričakovane zaostritve odnosov med Kitajsko in ZDA se vse bolj pospešeno oborožujejo tudi južnoazijske države. V skupnem merilu se je uvoz orožja v Aziji in Oceaniji povečal za 7,7 odstotka, kar v svetovnem merilu ustreza 43 odstotkom. Najbolj ekstremen primer je Vietnam, ki je na svetovni lestvici med uvozniki orožja z 29. mesta skočil na deseto, svoje nakupe pa zaradi vedno novih zaostrovanj in pomorskih incidentov večajo tudi vse ostale države v regiji. Ker v tem delu sveta ne veljajo nobeni regionalni sporazumi o nadzoru oboroževanja, se bo po prepričanju Siprijevih strokovnjakov povsem nenadzorovano oboroževanje azijskih držav zagotovo nadaljevalo tudi v prihodnje. Svet je torej obnorela nova oboroževalna evforija, ki je ne podžigajo le vse bolj negotove varnostne razmere, ampak v veliki meri tudi neodgovorno ravnanje velikih sil s povsem nepredvidljivo Trumpovo Ameriko na čelu.