Tiskane izdaje
Ljubljana – Izdatki za oboroževanje so se na svetovni ravni lani povečali že drugo leto zapored. Čeprav 0,4-odstotno globalno povečanje porabe za orožje na letni ravni ne daje ravno vtisa oboroževalne tekme, podatki nakazujejo, kako prestrašena je Evropa.
Svetovna poraba za oboroževanje je lani dosegla 1686 milijard dolarjev (1547 milijard evrov), to je 2,2 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda ali 208,50 evra na vsakega prebivalca sveta, kažejo izsledki zadnje analize stockholmskega inštituta Sipri. Lanska globalna poraba za orožje je v primerjavi z letom 2015 0,4 odstotka večja. Po 13 zaporednih letih rasti med letoma 1998 in 2011 se je poraba na globalni ravni z nekaj manjšimi upadi med letoma 2011 in 2014 umirila, sledili pa sta dve zaporedni leti rasti.
Kljub skoraj petodstotnemu zmanjšanju porabe v zadnjem desetletju med vodilnimi kupci orožja na svetu še vedno prepričljivo vodijo Združene države Amerike, ki so lani za oboroževanje porabile 560 milijard evrov. Druga na lestvici je s 197 milijoni evrov Kitajska, ki je od leta 2007 porabo za oboroževanje povečala za 118 odstotkov. Tretja na lestvici je Rusija, porabili so 63 milijard evrov, v zadnjih desetih letih pa so porabo povečali za 87 odstotkov.
Za povečavo klikni na grafiko.
Kje je Evropa, kje Slovenija?
Na ravni Evrope se je poraba za nakup orožja lani povečala za 2,8 odstotka, na skupaj 306 milijard evrov, to je 5,7 odstotka več kot leta 2007. Še vedno daleč največ za oboroževanje namenijo zahodnoevropske države (217,5 milijarde evrov), ki so v zadnjem desetletju te izdatke znižale za dobrih šest odstotkov. Na stari celini se najbolj strmo povečuje poraba za oboroževanje v vzhodni Evropi, lani v primerjavi s predlani za 3,5 odstotka, v primerjavi z letom 2007 pa za kar 78 odstotkov.
Podatki inštituta Sipri za Slovenijo kažejo, da smo lani za oboroževanje namenili 365,4 milijona evrov, to je približno 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda, lanska poraba je bila štiri milijone večja od predlanske, v primerjavi s 506 milijoni leta 2007 pa smo lani za oboroževanje namenili 28 odstotkov manj.
Daleč od zavez Natu
Da je Slovenska vojska že drugo leto zapored dobila negativno oceno za pripravljenost delovanja vojske v vojnem ali kriznem stanju, smo že poročali. Zaradi zavez zvezi Nato, da bomo za obrambo namenili do dva odstotka BDP in zaradi spremenjenih varnostnih razmer v soseščini je Slovenija že dalj časa izpostavljena pritiskom za povečanje izdatkov. Medtem ko ministrica za obrambo Andreja Katič napoveduje posodabljanje Slovenske vojske, za katero bi država vsako leto namenila dodatnih 20 do 30 milijonov evrov, so nekateri analitiki do takšnih napovedi zadržani.
Obrambni strokovnjak Klemen Grošelj pravi, da je odgovor na vprašanje, koliko časa in denarja bi potrebovali, da bi pripravljenost Slovenske vojske na delovanje v krizi spravili na vsaj približno zadovoljivo raven, odvisen od ciljev, ki si jih kot država zastavimo. »Glede na cilje – vzpostavitev dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin –, o katerih je govorila ministrica, in glede na pričakovanja zveze Nato pa bi nam pot do tega cilja vzela deset let in najmanj dve milijardi evrov,« pravi Grošelj.
Slovenska vojska bi si morala po Grošljevem mnenju zastaviti skromnejše cilje. Foto: Jože Suhadolnik
Po njegovem mnenju s sedanjimi viri ni mogoče vzpostaviti in opremiti dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Zato ministrstvu predlaga, da si zastavi skromnejše cilje, ki bi jih morali sprejeti na politični ravni in bi jih lahko dosegli do leta 2023. Bi nas pa to še vedno stalo od 30 do 50 milijonov evrov na leto, ki bi jih porabili zgolj za posodobitev opreme in tudi to je za naše razmere ogromno denarja, svari Grošelj. »Pri razpravi o pripravljenosti Slovenske vojske najbolj pogrešam, da nihče od odločevalcev ni javno zapisal, kako vidijo izzive SV na sodobnem bojišču, vlogo robotov in umetne inteligence, razprave, ki so za sodobno vojsko neizogibne, pri nas ni. Naši načrtovalci kljub temu vztrajajo, da so naši sedanji strateški dokumenti še vedno sodobni,« dodaja Grošelj.
Izostala modernizacija odvrača mlade od vojaškega poklica
Za komentar o rezultatih analize Siprija smo zaprosili tudi nekdanjo obrambno ministrico Ljubico Jelušić, ki povečanje izdatkov za vojsko v Vzhodni Evropi povezuje predvsem s strahom pred rusko nevarnostjo, ki ga je v zadnjem času še okrepilo dogajanje v Ukrajini, »ko je postalo jasno, kakšno taktiko uporablja Rusija za svojo novodobno imperialno politiko«. Podobno je, dodaja, tudi na severu Evrope, kjer da imajo sicer modernizirane vojaške sile, a obenem premalo izurjenega osebja, zaradi česar se tudi pojavljajo pozivi k ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti.
In kam se v kontekstu gibanja obrambnih izdatkov v Evropi uvršča Slovenija? Tako kot celotna Evropa je bila v kriznih letih med 2008 in 2012 na področju vlaganja v vojsko izpostavljena velikemu krčenju obrambnih izdatkov, a se za razliko od večine drugih držav krčenje obrambnih izdatkov s koncem krize in novo gospodarsko rastjo od leta 2013 naprej ni zaustavilo. Ta trend se je v Sloveniji začel šele letos, torej štiri leta pozneje kot v Zahodni Evropi, in takšen bo po mnenju redne profesorice na FDV tudi zamik v novem valu posodobitve Slovenske vojske.
Kot pojasnjuje Jelušičeva, je slovenski problem večplasten. »V obdobju med letoma 2004 in 2008, ko je bilo obrambi namenjenih največ sredstev, žal ni prišlo do uspešnega projekta modernizacije pehote (neuspeh z digitalno platformo na vozilih 8x8), ki je bil gonilna sila modernizacije in transformacije osebja. Posledično je Slovenska vojska danes videti zastarela zaradi svoje pehote in to tudi odvrača mlade od vojaškega poklica,« ocenjuje nekdanja ministrica.
Nakupi orožja in korupcija
Povečanje obrambnih sredstev je velika priložnost za korupcijo, je pred kratkim v pogovoru za Val 202 opozoril Južnoafričan Andrew Feinstein, ustanovitelj protikorupcijske organizacije s sedežem v Londonu Corruption Watch, ki preiskuje korupcijo svetovne trgovine z orožjem. »V orožarski industriji se zgodi 40 odstotkov korupcije v vsej svetovni trgovini,« je dejal Feinstein, nekdanji južnoafriški politik, ki se je po politični karieri posvetil preučevanju korupcije v svetovni trgovini z orožjem in izsledke strnil v knjigi The Shadow World, na podlagi katere je nastal dokumentarni film Vojna v senci.
Kot je poudaril v pogovoru za nacionalni radio, morajo biti vsi prihodnji slovenski obrambni izdatki podrejeni močnemu civilnemu nadzoru. Pri tem igrajo zelo pomembno vlogo mediji. Feinstein se je med drugim obregnil ob dejstvo, da Izraelec Eisin Asaf svetuje slovenskemu predsedniku vlade Miru Cerarju. »Zakaj bi izraelski politični svetovalec delal v Sloveniji? Še zlasti izraelski politični svetovalec, ki je bil v preteklosti šef za odnose z javnostjo za enega od največjih izraelskih proizvajalcev orožja, koncern IMI,« se sprašuje Feinstein. Izraelske oblasti so pred kratkim sporočile, da so aretirale skupino zaposlenih koncerna IMI zaradi suma prevare in korupcije v orožarskih poslih.
