Nemčija proti nacionalizmu in za skupno zunanjo politiko

Berlin - Svetovni gospodarski forum še vedno velja za mesto, »v katerem milijarderji govorijo milijonarjem, kako se počuti srednji razred,« kot je ugotavljal Jamie Dimon iz JP Morgan Chase. Eden najrazvpitejših svetovnih bogatašev, ameriški predsednik Donald Trump, s poslanico »Najprej Amerika!« pretresa tudi več tisoč poslovnežev, ekonomistov, predstavnikov civilne družbe in politikov, te dni zbrane v švicarskem Davosu.

Sporni prvak ZDA, ki ga v Davosu pričakujejo danes, s seboj prinaša politično breme kazenskih carin za kitajske sončne celice in južnokorejske pralne stroje. Nekateri se že bojijo trgovinske vojne, Donald Trump pa bo v Davosu zbrane poslovneže poskušal pridobiti za investiranje v ZDA, saj je radikalno znižal tudi davke za podjetja. Za svoje države radi delajo reklame tudi drugi voditelji in francoski predsednik Emmanuel Macron je tik pred prihodom v Davos v Versaillesu gostil številne najznamenitejše svetovne poslovneže, med njimi zgoraj omenjenega Dimona in Facebookovo Sheryl Sandberg. A Macron vse bolj velja tudi za »neizogibnega« evropskega voditelja, na katerega zelo računa Nemčija.

Merklova proti osamitvi in protekcionizmu

Izvršna kanclerka te države Angela Merkel je v Davosu spomnila na čas pred stoletjem, ko so takratni voditelji kot mesečniki odkorakali v prvo svetovno vojno, po njenem prepričanju je lahko odgovor na pretekle evropske vojne in krize le sodelovanje. »A vidimo tudi, da obstajajo nacionalni egoizmi.« Zaradi nerešenih problemov se lahko krepi desni populizem, verjame kanclerka, ta pa je »startup za družbe«. Odločilno bo, »ali bomo ob izzivih digitalizacije in disruptivnih spremembah lahko potegnili naprej vse ljudi«. Meni, da osamitev in protekcionizem nista prava odgovora. Ne potrebujemo le industrije 4.0., verjame, ampak tudi socialno-tržno gospodarstvo 4.0., v evrskem območju pa je treba okrepiti skupne kapitalske trge, bančno unijo in skupno ukrepanje tudi v zunanji politiki.

Angela Merkel. Foto: AP

»Če Evropa s 27. prihodnjimi članicami ne bo pošiljala enotnih signalov velikim državam, kot so Kitajska, Indija, ZDA in Rusija, ampak bo zunanja politika ustvarjena nacionalno, se nam ne bo posrečilo postati akter v svetu.« Skupno evropsko obrambno sodelovanje kot dopolnilo Natu ter varnostno in razvojno sodelovanje je po njenem mnenju nujno, ker pred evropskimi vrati nastaja velik del globalnih konfliktov. Ker se v preteklosti nismo dovolj ukvarjali z njimi, smo dobili zgodovinski migrantski naval, verjame kanclerka. »Jasno nam je, da moramo zavarovati zunanje meje.« In če boste držali pesti, da Nemčija dobi novo vlado, bo vse še bolje, je na koncu dejala Angela Merkel. Na drugih razpravah sta italijanski premier Paolo Gentiloni in grški Aleksis Cipras obsodila pomanjkanje solidarnosti držav srednje in vzhodne Evrope v migrantski krizi.

Vse udeležence davoškega srečanja zelo zanima, kaj svetovnemu gospodarstvu prinaša leto 2018. Zdaj najpomembnejši akterji zaznavajo gospodarsko rast, a celo v Mednarodnem denarnem skladu opozarjajo, da je ta zelo odvisna od poplave poceni denarja.

Cerar: Krožno gospodarstvo je civilizacijska nujnost

Po dolgih letih je gost na Svetovnem gospodarskem forumu tudi visoki predstavnik Slovenije, predsednik vlade Miro Cerar je v sredo sodeloval na panelu o krožnem gospodarstvu skupaj z menedžerji velikih evropskih podjetij, predstavniki nekaterih vlad in mednarodnih ustanov, kot je Ustanova Ellen MacArthur. »Povedal sem, da si je Slovenija prehod v krožno gospodarstvo določila za enega od temeljnih strateških ciljev, ki je uravnotežen s cilji trajnostnega razvoja sveta,« je povedal v telefonskem pogovoru iz Davosa.

Slovenska vlada bo skupaj z Nizozemsko, Luksemburgom in Finsko predlagala upoštevanje teh ciljev v prihodnji finančni perspektivi EU ter podprla ustanovitev središča za krožno gospodarstvo v Sloveniji. »Tako bomo postali povezovalni dejavnik med zahodno, srednjo in vzhodno Evropo, marsikatero našo dobro prakso bomo lahko prenesli na sosednje države,« je povedal predsednik slovenske vlade. »Ocenjujem, da krožno gospodarstvo ni več le izbira, ampak civilizacijska nujnost.« Slovenija mora uvažati več kot devetdeset odstotkov surovin, krožno gospodarstvo pa omogoča njihovo večkratno uporabo v proizvodnem procesu. »Prihranjeni denar se lahko nameni za razvoj in nove zaposlitve, hkrati pa je vse to tudi bolj okoljsko sprejemljivo, saj spodbuja k zelenemu okolju in modrim vodam.«