Nemirna palestinska ozemlja: Za zdaj je bil odpor preveč 'difuzen'

Ramala – Obisk ameriškega zunanjega ministra Johna Kerry v Jeruzalemu in Ramali ni umiril napetosti, ki vladajo na zasedenem Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu. Izraelske oblasti so, tako se zdi, od svojih ameriških zaveznikov dobile (še eno) zeleno luč za grob obračun z zelo mladimi palestinskimi protestniki.

V četrtek, ko je izraelski obrambni minister Moše Jalon javno oznanil, da bodo izraelske oblasti zaradi »poslabšanih varnostnih razmer« zgradile dodaten kos zidu in napeljale še več bodeče žice, da bi s tem na južnem delu zasedenega Zahodnega brega onemogočile vstop Palestincev v Izrael, so se izraelski novinarji razpisali o svojem srečanju z enim izmed vodilnih predstavnikov izraelske vojske (IDF), ki jim je povedal, da je vrh oboroženih sil tik pred izbruhom zadnjega vala nasilja izraelski vladi predlagal, naj omili restrikcije in prepovedi, ki veljajo na zasedenem Zahodnem bregu. Vojska je vladi med drugim predlagala izdajo večjega števila delovnih dovoljenj za Palestince, izpustitev nekaterih dolgoletnih palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov ter celo dodatno oboroževanje enot palestinskih oblasti (PA) s sedežem v Ramali.

Vojska proti vladi

Izraelske oblasti na čelu s predsednikom vlade Benjaminom Netanjahuja željam vrha vojske, z naskokom najbolj ugledne – in vplivne – institucije v judovski državi, niso poslušale. Nasprotno. Tudi zaradi tega so v generalštabu izraelskih oboroženih sil prepričani, da se bo že dva meseca trajajoč val nasilja še nekaj časa nadaljeval: po njihovih napovedih se bodo varnostna razmere zaostrile. »Verjamem, da bo dolgo trajalo. V naslednjih nekaj mesecih se razmere ne bodo umirile, a zdaj ne morem reči, če bo prišlo do velike eskalacije nasilja,« je novinarjem povedal neimenovani visoki izraelski častnik.

»Dejanja nasilja na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu so spontana in induvidualna, a stalen tok protestov, ki potekajo od lanskega poletja, kaže na to, da na zasedenih palestinskih območjih obstaja odpor in da se ta razvija. Za zdaj je bil odpor 'difuzen' in mu ni uspelo mobilizirati večjih množic,« je za Delo povedal Haled Diab, politični analitik, avtor knjige Intimni sovražniki (Intimate Enemies) in vplivni bloger iz vzhodnega Jeruzalema, ki razloge za sedanje dogajanje na okupiranih palestinskih območjih in v Izraelu vidi tudi v popolnem nezanimanju mednarodne skupnosti za tako imenovano palestinsko vprašanje. To je v ognju arabske pomladi in geostrateških pretresov v zadnjih nekaj letih skoraj povsem izginilo iz (ne le) medijskih zemljevidov.

Rešitev dveh držav je mrtva

»Da, divji ogenj se širi po vsej bližnjevzhodni regiji in to je svetovno in regionalno pozornost odvrnilo od Palestine. V tem trenutku ima Izrael za svoje početje 'carte blanche', na palestinskih področjih lahko počne, kar si zaželi. A to je lahko zavajajoče. S širjenjem okupacije je izraelska vlada izkopala grob za tako imenovano rešitev dveh držav. Ta je zdaj tako globoko zakopana, da so se ji odpovedali celo v Washingtonu,« nadaljuje Haled Diab. Po njegovem mnenju bi to bila lahko točka prelomnega obrata. »Ljudje bodo nehali govoriti o dveh državah. Začeli bodo govoriti o državi enakosti in dostojanstva, o boju za svoje državljanske pravice,« napoveduje Diab.

Neimenovani visoki častnik izraelski vojske je dogajanje na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu označil za »omejen upor« in ob tem dodal, da ta ni organiziran ali voden, saj so po njegovih besedah kar »95 odstotkov napadov na pripadnike izraelskih varnostnih sil in civiliste izvedli 'osamljeni volkovi'«. Do zdaj so bili vsi napadi tudi po njegovem mnenju bolj ali manj spontani, a nezadovoljstvo se po okupiranih in skoraj vseh naravnih dobrin – vključujoč vodo in rodovitno zemljo – oropanih palestinskih področji, ki jih je za povrh zajela še gospodarska kriza, hitro širi. Judovskih naselbin in napadov judovskih priseljencev na njihove palestinske sosede je vedno več, a ti za svoje zločine skoraj nikoli niso kaznovani. Za njimi stojita tako država kot izraelsko sodstvo. Prostor se radikalizira.

Presenečenje

Izraelci so presenečeni: zelo redko se namreč zgodi, da so pogledi vrha vojske tako oddaljeni od politike oblasti. Ta je v zadnjih mesecih in tednih še dodatno radikalizirala svoja stališča in ukrepe – med drugim je bil sprejet zakoni, zaradi katerega lahko Izraelci zaprejo tudi dvanajstletne palestinske dečke, ki policiste in vojake ob nadzornih točkah obmetavajo s kamenjem, že nekaj časa pa lahko določena izraelska podjetja arbitrarno odpuščajo svoje palestinske delavce. V veljavi je tudi novo pravilo, zaradi katerega, denimo, družine mladih napadalcev z noži izgubijo bivanjsko pravico v vzhodnem Jeruzalemu in vse (že tako ali tako zelo omejene) pravice, ki jim s tem pripadajo. Politika apartheida se zaostruje. Novi varnostni ukrepi, ki jim nasprotujejo tudi njihovi (pod)izvajalci, vojska, so sicer le del sistematičnega krčenja palestinskega ozemlja. Neimenovani visoki častnik IDF je v pogovoru z izraelskimi novinarji kritiziral tudi pretirano uporabo silo v primerih osamljenih napadov. »Naša pravila so resda bolj 'permisivna', kot 'restriktivna', a ko imate pred seboj tresočo deklico s škarjami v rokah, vam ni treba vanjo izstreliti deset nabojev. Dovolj je, če jo brcnete ali ustrelite v nogo,« je bil zelo plastičen izraelski visoki častnik.

Oblasti se na njegove navedbe še niso odzvale.