New York – Ravnanje oblasti v zvezni državi Missouri spominja na mešanico zmedene odločnosti, ko skušajo več kot teden dni po uboju temnopoltega najstnika ustaviti izgrede v mestu Ferguson. Prihod narodne garde v ponedeljek bo morda prinesel red v razrvano skupnost, ne pa miru. Medtem so prišli še opazovalci Amnesty International, tibetanski menihi ter nasveti iz Palestine, kako se ubraniti solzivca.
Uboj 18-letnega Michela Browna je v dobrem tednu prerasel v incident, ki ga spremlja ves svet. Guverner Missourija Jay Nixon je sicer ukinil policijsko uro, ki je sprožila ostre kritike prebivalcev, toda hkrati v predmestje St. Louisa poslal narodno gardo, zaradi česar so dvignili obrvi tudi v Beli hiši. Predsednik Barack Obama, ki je v ponedeljek prekinil dopust, je guvernerja pozval, naj »omejeno in primerno« uporabi rezervno sestavo vojske, ter dodal, da bodo v Washingtonu skrbno opazovali, ali prihod vojakov pomaga ali ovira reševanje razmer.
Za to bo skušal poskrbeti pravosodni minister Eric Holder, ki danes prihaja v Missouri. Predsednikova ponovna obsodba nasilja in poziv k spravi v noči na torek nista zalegla, saj se je miren protestni pohod znova sprevrgel v soočenje množice z varnostnimi silami in salvami solzivca. Osrednji ameriški mediji, ki oddajajo programe iz ta hip najbolj razvpitega ameriškega mesta, so se spraševali, zakaj oblasti pošiljajo nad množico do zob oborožene enote z oklepnimi vozili, ki korakajo po mestu z naperjenim orožjem.
Zgodba »prijateljice Josie«
Vse več je tudi vprašanj o tem, kdo dejansko vodi delovanje varnostnih sil, saj so nadzor nad njimi sprva predali državni prometni policiji in njenemu stotniku Ronu Johnsonu, ki prihaja iz Fergusona. Toda na trenutke kaotično ravnanje policistov in prihod vojske sprožata ugibanja, ali ni stotnik le temnopolti obraz, ki naj bi pomiril javnost, v ozadju pa delujejo mimo njega. Medtem že več kot 40 agentov zvezne policije raziskuje, kaj je sprožilo usodne dogodke 9. avgusta, da je 28-letni belopolti policist Darren Wilson ustrelil neoboroženega Browna.
V ponedeljek je prišel na dan klic na lokalno radijsko postajo, v katerem je ženski glas, ki se je predstavil kot »prijateljica policista Wilsona po imenu Josie«, razkril njegovo plat zgodbe. Policist je menda Brownu in njegovemu prijatelju ukazal, naj se umakneta s ceste, nato pa prek radijske zveze izvedel za rop, v katerega naj bi bila vpletena. Ko je zapeljal do njiju in skušal izstopiti iz avtomobila, ga je menda Brown potisnil nazaj in udaril v obraz, sledilo naj bi prerivanje za policistovo pištolo. Ta se je sprožila, mladeniča sta se pognala v beg, Wilson pa je menda ukazal, naj obstaneta. Takrat naj bi se Brown obrnil in zapodil proti policistu, ki je začel streljati. Zadnji strel naj bi mladeniča zadel v glavo, da je nekaj korakov od Wilsona padel na tla.
Takšen razvoj dogodkov ni v nasprotju z izsledki obdukcije, ki jo je v imenu družine pokojnega opravil nekdanji glavni mrliški oglednik New Yorka Michael Baden. Po njegovih ugotovitvah je Browna zadelo šest krogel, štiri v predel desne roke in rame ter dve v glavo. Mladenič bi prvih pet strelov preživel, usoden je bil zadnji v čelo. Na truplu ni našel sledov smodnika, po čemer je sklepal, da so bile krogle izstreljene od daleč, niti sledov pretepa. Obdukcijo sta opravila tudi lokalna policija, ki rezultatov ni objavila, v ponedeljek pa za zvezne preiskovalce izkušen vojaški mrliški oglednik.
Dogajanje v Fergusonu povzroča rasne razpoke po ZDA. Kar dvakrat več temnopoltih kot belcev (80 proti 37 odstotkov) je prepričanih, da Brownova smrt sproža pomembna vprašanja o rasnem razlikovanju, s katerimi se bo treba soočiti. Podobne razlike so pri ocenah ravnanja policije, saj ga kar 65 odstotkov temnopoltih vidi kot prekoračitev pooblastil, medtem ko je tako menila le tretjina vprašanih belcev, druga tretjina je prepričana, da so ukrepi ustrezni.
***
Bumerang človekovih pravic
Za države, ki so pogosto deležne kritik Washingtona o kršenju človekovih pravic, so nasilje, rasni nemiri in aretacije novinarjev v Fergusonu darilo z neba, da lahko ZDA obtožijo hinavščine. »Dogodki znova dokazujejo, da je tudi v državah, ki so leta igrale vlogo mednarodnega sodnika in branilca človekovih pravic, veliko priložnosti za izboljšanje na tem področju,« je sporočila kitajska državna tiskovna agencija. Zunanje ministrstvo v Moskvi je pozvalo »ameriške partnerje, naj bolj pazijo na ohranjanje reda doma, preden svoje dvomljive izkušnje vsiljujejo drugim«. V Iranu je Ferguson v ponedeljek zasenčil celo potres stopnje 6,2, državna agencija je poročala, da je »v zadnjih letih nasilje v ZDA postalo institucionalizirano, odkar pa je v Belo hišo prišel Barack Obama, dobitnik Nobelove nagrade za mir 2009, se le še povečuje«. Lonček je pristavila tudi Kuba, »v tako imenovani najbolj demokratični državi na svetu smo priča brutalni segregaciji ter globoki neenakosti temnopoltih in priseljencev«, je mogoče prebrati na osrednji kubanski spletni strani Cubadebate.













