Tiskane izdaje
Berlin – Nemška kanclerka Angela Merkel na daljnem vzhodu ne more ubežati težavam z begunci z Bližnjega vzhoda. S svojim kitajskim kolegom Li Keqiangom je razpravljala o oživitvi gospodarskih stikov med državama in krizi v Siriji, od koder v Nemčijo in Evropo ta čas prihaja največ ljudi.
Nemška kanclerka je na Kitajskem že osmič, še nobeno potovanje pa ni potekalo v tako napetih evropskih in mednarodnih odnosih kot tokratno. Najbrž tudi zato Angela Merkel ni niti pomislila, da bi ostala doma, pa čeprav so zaradi najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni vse bolj razburjeni v njeni lastni uniji CDU/CSU. V kanclerkini palači upajo, da bo pri gigantskemu izzivu pomagala tudi Kitajska in res so med kanclerkinim obiskom govorili o tesnem sodelovanju pri reševanju položaja v Siriji, z OZN kot »dobro potjo« k njemu, kot je dejal premier Li. Kitajska vlada obljublja tudi človekoljubno pomoč območnim državam, ki prve sprejemajo begunce.
»Rešitev je bolj nujna kot kdajkoli in k njej bomo prispevali svoj delež« je povedal premier Kitajske, ki bo sodelovala tudi na dunajskem vrhu o Siriji. Zaradi prihajajoče zime jih globoko skrbi begunska katastrofa v Evropi in tudi nemška kanclerka ocenjuje, da ob tristo tisoč žrtvah sirske državljanske vojne in milijonih beguncev priganja čas. Sama se še naprej zavzema za diplomatsko in politično rešitev, v nemških vladnih krogih pa upajo tudi na kitajsko vplivanje na Rusijo, ki v Siriji podpira spornega predsednika Bašarja Asada. Medtem se je k predsedniku Vladimirju Putinu odpravil nemški podkancler in gospodarski minister Sigmar Gabriel. Socialdemokratski prvak se je že v preteklosti bolj kot kanclerka zavzemal za popuščanje Moskvi in je tudi zdaj svoje zavzemanje za nove poti sodelovanja med Nemčijo in Rusijo ter za končanje vsaj nekaterih sankcij označil za zasebno mnenje. Putin, ki si je za nemškega gosta vzel kar dve uri časa, je spomnil na stališča Nemčije v času iraške vojne, ki je po njegovem prepričanju destabilizirala tudi druge države območja ter tako privedla do begunske krize.
Kanclerka je v Pekingu svojo pozornost namenila odnosom s Kitajsko, katere naraščajočo vlogo v mednarodnih odnosih kažejo tudi diplomatske pobude drugih zahodnih držav. Predsednik Xi Jinping se je pravkar vrnil z odmevnega obiska v Veliki Britaniji, kjer je poleg sprejema pri kraljici Elizabeti II. govoril tudi pred obema domovoma britanskega parlamenta, samo nekaj dni za nemško kanclerko prihaja na obisk francoski predsednik François Hollande. Angelo Merkel je spremljala tudi vrsta najvidnejših nemških poslovnežev in med milijardnimi poslovnimi dogovori se je Airbus dogovoril o prodaji stotridesetih letal, frankfurtska borza o sodelovanju s šanghajsko, o novih poslih so se dogovarjali pri Siemensu, Voithu in drugih nemških podjetjih. Na Kitajskem deluje kar pet tisoč nemških podjetij, Nemčija pa je daleč največji kitajski trgovinski partner v Evropski uniji.
Angela Merkel in Xi Jinping. Foto: Muneyoshi Someya/Reuters
Kanclerka je s seboj pripeljala tudi novega predsednika uprave avtomobilskega koncerna Volkswagen Matthiasa Müllerja, ki se pravkar bojuje s posledicami odkritja ponarejenih rezultatov izpuhov na dizelskih motorjih. Volkswagen, ki je zaradi tega izgubil milijarde evrov in položaj največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov, na Kitajskem proda velik del svojih avtomobilov, a v velikanski večini takšnih z bencinskimi in ne dizelskimi motorji. Afera pa je zamajala ugled vse blagovne znamke »Made in Germany« in za nameček so prav med kanclerkinim potovanjem pri finančnem gigantu Deutsche Bank razglasili rekordne izgube in množična odpuščanja.
Nemški obiskovalci so partnerjem s svojega četrtega najpomembnejšega izvoznega trga kljub temu zagotovili, da se nimajo česa bati, Kitajska, ki je bila v minulih desetletjih eden od stebrov svetovne gospodarske rasti v minulih desetletjih, pa se tudi sama sooča s težavami. Gospodarstvo raste z najnižjo stopnjo po letu 2009 in predsednik nemškega združenja za veleprodajo in zunanjo trgovino (BGA) Anton Börner je tiskovni agenciji Bloomberg ocenil, da se je kanclerka želela pozanimati tudi o razsežnostih kitajskih problemov in odločenosti za spopad z njimi. »Kitajska ni tržno gospodarstvo!« ob tem piše komentator časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung. »Kanclerka je odpotovala v državo, ki v nasprotju s prejšnjimi obljubami cementira vsemogočno vlogo države v gospodarstvu.«
Hendrik Ankenbrand iz šanghajskega dopisništva nemškega časopisa navaja, da kitajska vlada namesto razgraditve na dolgovih in uničevanju okolja temelječega gospodarskega modela poskuša izvoz spodbujati z vse šibkejšo valuto, načrt privatizacije gigantskega državnega gospodarstva, ki je vzbujal toliko upanja, pa je razočaral celo vladi bližnje ekonomiste. »Upanje mnogih, da bo uspeh 'rdečega kapitalizma' prinesel tudi drugačno politično razmišljanje, se ni izpolnilo, pa čeprav dolgoročni gospodarski uspeh ni mogoč brez svobodne konkurence, rizika in pravnega sistema, ki si zasluži to ime.« Zato pa visoki nemški obisk na Kitajskem prinaša prijetno presenečenje prebivalcem nemške prestolnice: že v prihodnjih mesecih lahko v berlinskem živalskem vrtu pričakujejo par medvedkov panda, potem ko so zadnjega izgubili že pred tremi leti.
