Berlin – Tik pred ameriškimi volitvami se nemški predsednik Joachim Gauck boji nepreračunljivosti republikanskega kandidata Donalda Trumpa, na zunanjem ministrstvu in v kanclerski palači so, uradno sicer nevtralni, že prej nakazovali napeto pričakovanje.
Zaradi vse bolj vročih mednarodnih odnosov pa celo ob izvolitvi demokratke Hillary Clinton ne izključujejo sprememb v čezatlantskih odnosih. »Ne moremo reči, kaj naj pričakujemo od predsednika Donalda Trumpa, in to je tudi zame, tako kot za številne ljudi v ZDA in pri nas, problem,« je za Der Spiegel povedal predsednik Gauck. Socialdemokratski zunanji minister Frank-Walter Steinmeier se je že z generalne skupščine OZN vrnil zaskrbljen zaradi ameriških dogajanj, krščanskodemokratska kanclerka pa je med svetovnimi politiki, po katerih Trump najbolj udriha.
Trump Clintonovo primerja z Merklovo
Trump svoji nasprotnici Hillary Clinton pogosto očita, da želi postati ameriška Angela Merkel, ki je odprla meje več sto tisoč islamskim in drugim beguncem, sam bi na južni meji z Mehiko in drugod raje gradil visoke zidove. Ko so lani v reviji Time kanclerko razglasili za osebnost leta, je to komentiral z besedami, da bi moral ta naslov pravzaprav dobiti sam, kanclerka po njegovem prepričanju namreč odpira vrata tudi islamu in z njim povezanemu terorizmu.
Bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer, ki ostro obsoja sedanjo nemško begunsko politiko, Trumpu obljublja enako obravnavo kot Clintonovi, večina drugih nemških politikov pa se skupaj s predsednikom Gauckom vsaj neuradno boji presenečenj, ki jih tudi čezatlantskemu sodelovanju obljublja »slovenski zet« in njihov lastni potomec, saj Trump po očetovi strani izvira iz pfalškega Kallstadta.
Clintonova za ostrejši pristop do Rusije
Pri tem pa v Nemčiji verjamejo, da bo čezatlantske odnose spremenila tudi morebitna zmaga demokratske Hillary Clinton, a ta od evropskih zaveznikov morda ne bo zahtevala zgodovinskega preloma pri plačevanju ameriškega obrambnega dežnika. Donald Trump je poleti šokiral z izjavo, da bi ob morebitnem ruskem napadu najprej premislil vojaške prispevke ogroženih Natovih držav in krščanskodemokratski zunanjepolitični strokovnjak Norbert Röttgen se ob njegovi izvolitvi boji zgodovinskih bremen za odnose med Nemčijo in ZDA. Po napovedih bo Clintonova morda tudi za ostrejši pristop do Rusije predsednika Vladimirja Putina.
Nevarna razmerja na Bližnjem vzhodu
Nemčija in vsa Evropa ter ZDA bodo morali na novo opredeliti tudi delovanje na Bližnjem vzhodu. Namesto pohoda demokratizacije Rusija v Siriji in drugod podpira diktatorje ter zahodnim zaveznikom vojaško grozi v primeru vpletanja v nova dejstva na terenu. Na Zahodu si nihče ne upa več staviti, da se bo Putin ustavil pridobljenem zunanjepolitičnem vplivu, in če se res ne bo, zahodnim državam z Nemčijo in ZDA vred grozijo nova zaostrovanja.
Veliko bo odvisno tudi pod tega, kakšno vlado bo čez leto dni dobila Nemčija. Kanclerki je namreč nacionalistična Alternativa za Nemčijo že odvzela velik delež volilnih glasov.
Tiskane izdaje
