Neokusne primerjave Trumpovih borcev

New York – Četrtek ni bil lahek dan za Jeffreyja Lorda, političnega komentatorja, ki ga televizijska mreža CNN plačuje, da brani stališča Donalda Trumpa. Zjutraj je primerjal predsednika ZDA s slovitim borcem za človekove pravice Martinom Luthrom Kingom, zvečer pa se je branil silovitih napadov, da je slep za rasne razlike v državi ter da zlorablja Kingovo dediščino.

Lord se dobro zaveda, da bo ostal na plačilni listi televizijske mreže, dokler bodo njegove pripombe zbujale dovolj pozornosti gledalcev, v pozitivnem ali negativnem smislu. Zato četrtkova primerjava ni bila zablodela misel, ampak načrtna provokacija, s katero je zavestno izzival sogovornike z drugega ideološkega brega. »Dejal bom nekaj, kar bo zagotovo razjezilo Symone,« je vnaprej napovedal odziv Symone Sanders, strateginje demokratske stranke in ene vidnejših članic predsedniške kampanje senatorja Bernieja Sandersa, ki je z njim nastopala v jutranji oddaji CNN.

Zloraba Martina Luthra Kinga

Lord je nato razvil tezo, da je mogoče Trumpovo grožnjo o umiku državnih subvencij za zdravstvena zavarovanja revnih primerjati s pozivi Martina Luthra Kinga k državni nepokorščini, s katero bi prisilili družbo k spoštovanju državljanskih pravic temnopoltih. »Ko sem bil otrok, predsednik (John) Kennedy ni hotel predlagati zakona o državljanskih pravicah, ker ni imel dovolj podpore. Dr. King je pošiljal ljudi na ulice, kljub nasilju, s čimer je hotel sprožiti njegovo uvedbo.« Podobno naj bi Trump s povzročanjem zdravstvene krize prisilil demokrate v pogajanja o spremembah zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame.

Hitro se je uresničila napoved o odzivu Symone Sanders, najprej je osuplo ponavljala »oh, Jeffrey«, nato pa vidno vznemirjena vprašala, »ali se zavedaš, da je dr. King korakal za državljanske pravice, ker so ljudi, ki so videti kot jaz, pretepali, ščuvali pse nanje, zaradi barve kože so jim odrekali osnovne človekove pravice?« Za dobro mero je dodala, »nikar ne enači dr. Kinga, človekoljuba in dobitnika Nobelove nagrade za mir, s predsednikom Trumpom, ki grabi ženske za mednožje«.

To je bila morda dobra napoved za Lorda, kaj ga čaka, toda namesto da bi se modro umaknil, je pustil CNN, da je ves dan molzla novo priložnost za dvig gledanosti in namesto poročanja o novicah ustvarjala novice.

Lordove bravure

Lord je produkt Trumpovega vzpona, ko je ta še kot republikanski kandidat v nenehnem pritoževanju nad mediji, ki mu ne pojejo hvale, zatrdil, da CNN gosti samo njemu sovražne analitike. Ko so ga vprašali, koga jim predlaga iz svojega tabora, je med drugim navedel nekdanjega nižjega svetovalca iz vlade Ronalda Reagana, ki je občasno pisal pozitivne članke o newyorškem milijarderju v konservativnem časniku The American Spectator. Tako je postal eden najbolj zanesljivih desnih provokatorjev v skoraj dve leti dolgem »volilnem letu«.

Med njegovimi bravurami so trditev, da je belska rasistična organizacija Ku Klux Klan »vojaško krilo, teroristično krilo demokratske stranke«, krivdo za Trumpovo prostaško govorjenje o ženskah je pripisal liberalcem in njihovemu odnosu do spolnosti, po njegovem nasilje z orožjem v državi ni posledica legalizacije njegovega nošenja, pač pa posledica legalizacije prekinitve nosečnosti. Med nedavnimi prebliski je bila trditev, da so Trumpove iz trte izvite trditve o prisluškovanju, ki naj bi ga ukazal Obama, le »amerikanizmi«.

Dramatiziranje politike

Medtem ko so belopolti voditelji na CNN previdno ponujali Lordu priložnost, da se izvleče iz zagate, temnopolti pa vse bolj jezno zahtevali opravičilo, dokler ni ponoči besni Don Lemon skoraj vpil, »ne prodajaj mi predvojnega govna, rad bi slišal, kaj boš povedal ljudem, s katerimi delaš, Jeffrey«, si je producent Jeff Zucker mel roke. Po njegovih besedah namreč Trumpu naklonjeni komentatorji niso samo predstavniki njegovega pogleda na sveta, ampak »nastopajoči v drami«. In imel je lepo dramo.

Ta je prišla le nekaj dni po šoku iz Bele hiše, ko je njen tiskovni predstavnik Sean Spicer presenetil občinstvo z novim »alternativnim dejstvom«, da niti Adolf Hitler ni uporabljal bojnih strupov nad lastnim prebivalstvom, kot jih sirski predsednik Bašar al Asad. Ko so ga spomnili na grozote iz taborišč, kot so bila Auschwitz, Treblinka in Sobibor, se je poskusil izvleči z besedami, da Hitler ni metal strupov v mestih, ampak »središčih za holokavst«. Kasneje je sprevidel, kako globoko jamo si je skopal, in se opravičil za svoje »brezčutne in neumestne« izjave. Lorda prej čaka povišica.