Tiskane izdaje
New York – Ameriška vlada je prejšnji teden večkrat dala jasno vedeti, da bo njen obsežni finančni prispevek Združenim narodom poslej odvisen od izpolnjevanja njenih zahtev. V nedeljo, ko je generalna skupščina ZN sprejela 5 odstotkov nižji proračun, so Američani brž poudarili, da je varčevanje njihova zasluga.
»Ne bomo več dopuščali izrabljanja velikodušnosti Američanov,« je ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley pozdravila 285 milijonov dolarjev vreden rez v 5,4 milijarde dolarjev vreden proračun za leti 2018 in 2019 ter napovedala, da je to šele začetek. »V prihodnjih pogajanjih lahko pričakujete, da bomo še naprej iskali, kako izboljšati učinkovitost ZN in hkrati zaščititi naše interese,« je uporabila čekovno knjižnico kot grožnjo.
Ameriško jezo je spodbudilo glasovanje v varnostnem svetu, ko je nekaj posameznikov z vetom preprečilo obsodbo njihovega priznanja Jeruzalema za izraelsko prestolnico. Donald Trump je takoj zagrozil s finančnimi posledicami. Nato je generalna skupščina (ZDA v njej nimajo možnosti veta) z veliko večino 128 glasov proti devetim obsodila odločitev Washingtona, Nikki Haley pa je dejala, da si zapisujejo imena in da jih bodo potegnili na plan, ko bodo dobivali prošnje za pomoč.
Proračun ZN se napaja pri obveznih prispevkih držav članic, ki so izračunani po formuli o »zmožnosti plačila«, ZDA pa so z 22 odstotki daleč največji plačnik (v sedanji proračun so prispevale 1,2 milijarde dolarjev). Poleg tega plačajo 28 odstotkov stroškov mirovnih operacij (6,8 milijarde dolarjev), skupaj z drugimi programi dosega pomoč kar 10 milijard dolarjev. Prav tako ni prvič, da vlada v Washingtonu s finančno palico grozi svetovni skupnosti, ponavadi je to priljubljena tema desnih vlad. John Bolton, ki ima tovrstne izkušnje kot ameriški veleposlanik v ZN v času Georgea Busha mlajšega, ni samo prepričan, da je pogojevanje pomoči z izpolnjevanjem ameriških zahtev legitimno, po njegovem bi morala vlada razmisliti o umiku podpore posameznim telesom ZN (napovedali so že izstop iz Unesca).
Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haleyv pogovoru z namestnikom kitajskega veleposlanika Wujem Haitajem. Foto: AP
Prostovoljna plačila
Bolton je prepričan, da bi »ZDA morale zavrniti režim mednarodnega obdavčenja ter preiti na prostovoljne prispevke«, plačevanje le za tiste programe, ki so po volji posamezne članice. Po njegovih besedah nekatere agencije ZN opravljajo koristno delo, od Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), prek Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), do Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), zato bi te – ob varčevalnih ukrepih – veljalo obdržati, druge pa preprosto odpraviti, vključno, denimo, s Svetom za človekove pravice. Enostranska odločitev za financiranje na podlagi prostovoljnih prispevkov po njegovem ne bi pomenila kršitve ustanovne listine ZN, saj so podpisnice upravičeno oproščene obveznosti, če tudi druge kršijo svoje zaveze, ustanovna listina pa je bila po Boltonovem mnenju že večkrat kršena.
Nekdanji veleposlanik je tesno povezan s Trumpovo vlado, a za zdaj nihče ne pričakuje tako radikalnega koraka. In to kljub temu, da mnogo Trumpovih volivcev sumničavo dojema ZN kot protiameriške. Ko je desničarsko spletno glasilo Breitbart News, ki podpira predsednika, oznanilo 285-milijonski rez, so bralci v komentarjih prekipevali od navdušenja, mnogi pa zahtevali, naj Washington umakne finančno podporo. Ameriški predsednik odseva takšno razmišljanje, za razliko od predhodnika se je večkrat javno posmehoval svetovni organizaciji. Kritiki takšnega odnosa so zatrdili, da Bela hiša ne razume več politike palice in korenčka. »Strinjanje tako zaveznikov kot nasprotnikov dosegamo z ustrahovanjem, grožnjami in gospodarskim izsiljevanjem. Samo še palica,« je poudaril John Glaser iz libertarne mnenjske organizacije Cato Institute.
Vlada v Washingtonu grozi svetovni skupnosti s finančno palico. Foto: AP
Avtoritarni prevzem
Poleg tega ZDA niso edini kritik čezmerne porabe prenapihnjene birokracije v newyorškem Zalivu želv. Tudi generalni sekretar António Guterres je na volitvah zmagal s poudarjanjem reformiranja ZN. Sestavljanje novega proračuna je potekalo več mesecev in rezi niso ameriško kaznovanje za jeruzalemsko glasovanje, so pa ZDA v pogajanjih pritiskale za večjo učinkovitost. Zato je Bathsheba Crocker, ki je v času predsednika Baracka Obame na ameriškem zunanjem ministrstvu skrbela za odnose z mednarodnimi organizacijami, označila trditve Nikki Haley za zavajajoče. Po njenih besedah se tako ZDA kot druge države vsako leto borijo za znižanje proračuna in »to ni ne nova ne ameriška odločitev«.
Nov ameriški pristop po eni strani potiska ZDA v osamo, kot pravi Glaser, po drugi pa hromi Združene narode, kjer diplomati in mednarodno osebje bolj razmišljajo o posledicah napovedanega varčevanja kot o svojem delu. Po besedah Richarda Gowana, strokovnjaka za ZN, je tudi generalni sekretar moral porabiti več energije za odnose z Washingtonom kot za snovanje prihodnje vizije. V času njunih taktičnih manevrov so »Kitajska, Rusija in Saudska Arabija z odločnimi koraki začele pisati nova pravila diplomacije v ZN«, svet pa se usmerja proti prihodnosti, kjer takšne avtoritativne države strižejo liberalne vrednote, je posvaril Gowan.
