Tiskane izdaje
Škandal je zares izbruhnil šele zadnje dni, ko se je teme lotila tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert, pa tudi kubanski odgovori v obliki uradnih izjav in provladnih blogov so se pojavili. Vse skupaj se je vendar začelo že prej, v času, ko je predsednik Trump sredi junija v Miamiju oznanjal novo ameriško politiko do Havane.
Že konec maja so iz Washingtona zaradi napadov, ki so povzročili poškodbe sluha, izgnali dva kubanska diplomata, pa to tedaj ni izzvalo posebnih skrbi ali strateških komentarjev. Washington je novico o izgonu objavil šele ta mesec, kubanska vlada pa je obtožbe tudi šele zdaj odločno zavrnila. Kanada je šele zadnje dni sporočila javnosti, da ne bo izganjala kubanskih diplomatov, potrdila pa je, da zaradi posledic akustičnih napadov trpi najmanj eden izmed njenih diplomatov v Havani.
Neznana akustična orožja
Ameriška stran trdi, da so Kubanci na način, ki menda tudi ameriškim preiskovalcem ni znan, diplomatom poškodovali sluh in jim povzročili tudi druge nevšečnosti, predvsem izgubo ravnotežja. Nekaj najhujših primerov, pravijo, zdaj zdravijo v Miamiju, druge pa ameriški zdravniki v Havani.
Glasnica ameriške vlade Heather Nauert ni pojasnila, za kaj natančno gre, rekla je samo, da so diplomati zaradi »akustičnih napadov« utrpeli fizične poškodbe. Ameriška tiskovna agencija AP je dodala, da so bili diplomati izpostavljeni napadom z neznanim akustičnim orožjem v svojih rezidencah in tudi drugod, verjetno na veleposlaništvu.
Ker uradna glasnica ni hotela podrobneje spregovoriti o poškodbah diplomatov, se je televizijska mreža CBS dokopala do zdravniških izvidov in objavila, da imajo tisti diplomati, ki se zdravijo v Miamiju, možganske poškodbe. CBS tudi trdi, da se akustični napadi na diplomate nadaljujejo tudi po razkritju škandala. Kubanski oporečniki dodajajo, da so bili žrtev takih metod tudi sami, ko so bili zaprti v Havani, vendar za to po ameriških virih doslej ni trdnih dokazov.
Nekateri drugi ameriški viri, ki so blizu kubanski skupnosti v Miamiju, omenjajo, da v ameriških krogih za napade sumijo tudi ruske strokovnjake, ki bi bili sposobni izvesti tak napad. Nekateri drugi viri sumijo kubanske agente, ki bi to utegnili izvesti tudi na svojo roko, torej ne nujno po ukazu z vrha. Ta teza se zdi poznavalcem malo verjetna, saj je na Kubi sistem nadzora nad vsem in nad vsemi tako zelo razširjen in utrjen, da nobeden od agentov ne more delovati sam in na svojo roko. Mreža nadzora nad nadzorniki je preširoka in premočna.
Oglušijo lahko prisluškovalci?
Uradni Washington je potrdil, da pri preiskavah pomaga tudi kubanska vlada, njeni strokovnjaki menda dejavno sodelujejo z eksperti ameriške FBI. Na spletnih straneh pa se je prejšnji teden že pojavil blog vplivnega kubanskega provladnega blogerja Arturja Gonzáleza, ki zanimanje javnosti preusmerja na ugibanja o tem, kdo med diplomati lahko doživi kaj tako neprijetnega, kot je izguba sluha. To so vendar poklicni prisluškovalci, katerih naloga je vdirati v pogovore kubanskih funkcionarjev na vse načine, tudi tedaj, ko so zveze zelo zaščitene in torej prisluhi prav lahko povzročijo škodo prisluškovalcem, odgovarja González.
Nemogoče je namreč, trdi bloger González, da bi v rezidenci nekega diplomata škodo utrpel samo en človek, ne pa vsa njegova družina. Podobna teza velja za veleposlaništvo, kjer so sluh izgubili samo nekateri, ne pa vsi zaposleni, ki delajo v isti stavbi. To blogerjevo tezo so potrdili tudi ameriški viri iz Miamija in nekateri neodvisni tehnični strokovnjaki. Običajne telefonske zveze na Kubi so pod nenehnim nadzorom tajnih in tudi običajnih poštnih služb, prisluškovalci pa se ukvarjajo samo s posebej zaščitenimi linijami, kar pa utegne povzročati nevšečnosti, tudi gluhost, omenjajo strokovnjaki za prisluškovanje.
Uradna Havana je zavrnila namige na morebitno akustično vojno proti ameriškim diplomatom. Kuba vsekakor do zadnje podrobnosti in vedno spoštuje dunajsko konvencijo, nikoli ne bo dovolila, da bi jo kdorkoli kakorkoli kršil. Izgon kubanskih diplomatov se ji zdi neupravičen in neutemeljen.
Kubi primanjkuje
Ministrica za izobraževanje Elsa Velázquez Cobiella je povedala, da bodo vpoklicali upokojene profesorje in učitelje, kakor so počeli že zadnjih nekaj let, del luknje pa bodo zapolnili tudi tako, da bodo v nekaj tednih na tečajih za učiteljsko delo v višjih razredih osnovne šole izobrazili mladince, ki so letos končali deveti razred. Vsaj tisoč novih učiteljev bo prišlo na delovna mesta pri šestnajstih letih, nekaj bodo novačili tudi med študenti, če jih bodo seveda prepričali, da se izplača delati za nekaj dolarjev na mesec.
