Tiskane izdaje
Jeruzalem – Kljub mednarodni diplomatski ofenzivi, katere tarča so tako palestinske kot izraelske oblasti, iz Jeruzalema, Zahodnega brega in drugod še vedno poročajo o vedno novih smrtnih žrtvah. Čeprav je strah pred novo, tretjo palestinsko vstajo še vedno prisoten, nekateri člani izraelske vlade prilivajo olja na ogenj. Zataknilo se je tudi pri načrtu o namestitvi kamer na območju Al Akse. Na izraelsko politiko pa odslej pritiskajo tudi britanski akademiki z bojkotom izraelskih univerz.
V središču nasilja, ki se je razplamtelo v začetku meseca, ostaja območje mošeje Al Aksa, ki ga kot sveti kraj častijo tako Judje kot muslimani. Ti se bojijo, da poskuša izraelska politika spremeniti dolgoletno ureditev, po kateri smejo judovski verniki obiskati območje, ne pa v njem tudi moliti. Za slednje si prizadevajo judovski ultanacionalisti, danes pa jih bo, kljub obljubam Netanjahuja, da statusa quo ne bodo spreminjali, v nameri podprla še namestnica ministra za zunanje zadeve Cipi Hotoveli.
V intervjuju, ki ga bodo predvajali danes, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala, da sanja o tem, kako bo nad svetim krajem plapolala izraelska zastava. »Morali bi dvigniti zastavo, to je izraelsko glavno mesto in najbolj svet judovski kraj.« Netanjahov urad se je odzval, še preden je bil intervju objavljen. Znova so poudarili, da statusa quo ne nameravajo spreminjati. »Premier Netanjahu je jasno izrazil pričakovanje, da bodo v skladu s tem delovali vsi člani vlade.« Hotovelijeva je pozneje sporočila le: »Moja osebno mnenje ni uradno stališče vlade.«
Al Aksa brez kamer
Od 1. oktobra je v napadih in protinapadih umrlo osem judovskih Izraelcev ter 56 Palestincev in en arabski Izraelec. Ob vse bolj razgretih razmerah se je prebudila tudi tuja diplomacija. Včeraj se je s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom srečala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Abas je po srečanju po poročanju AFP ponovil, da Izrael zaostruje odnose z »nespoštovanjem« pravil o območju Al Akse, kot razlog za nasilje pa je navedel tudi »razočaranje mlajše generacije, ki je ostala brez upanja«.
Netanjahu je Abasa že v preteklosti obtožil, da s prav takimi izjavami spodbuja nasilje, sam pa se je prejšnji teden v Berlinu sestal z ameriški državnim sekretarjem Johnom Kerryjem. Ta se je nato srečal še z Abasom in jordanskim kraljem Abdulahom II. Tam so naredili načrt, da na območje Al Akse namestijo kamere, ki bodo natančno beležile, kdo krši pravila. Netanjahu je v načrt privolil, saj bi s tem, po njegovih besedah, naposled ovrgli obtožbe, da provokacije prihajajo iz Izraela.
A se je načrt izjalovil povsem na začetku – izraelska policija je namreč predstavnikom sklada Waqf, ki upravlja z območjem, preprečila vstop. Netanjahu je pozneje pojasnil, da bi se morali o namestitvi kamer »uskladiti na profesionalni ravni«, sklad pa je Izrael obtožil vmešavanja.
343 britanskih akademikov za bojkot
Prejšnji teden je nov val nasilja obravnaval tudi varnostni svet ZN. Namestnik generalnega sekretarja ZN Jan Eliasson je tedaj poudaril, da v jedru spora ostaja izraelska okupacija palestinskih ozemelj. Tudi on meni, da so se razmere poslabšale predvsem zato, ker so Palestinci izgubili upanje, da bodo lahko kdaj vladali v svoji državi.
Na kratenje pravic Palestincev je danes opozorilo tudi 343 britanskih akademikov iz 72 institucij, ki so napovedali bojkot izraelskih univerz. »Globoko smo zaskrbljeni nad izraelsko nezakonito okupacijo palestinskega ozemlja, nevzdržnimi kršitvami človekovi pravic, ki vplivajo na celoten spekter palestinskega ljudstva, in nad očitno odločenostjo, da onemogoči kakršenkoli sprejemljiv dogovor,« so zapisali v pismu.
Pismo so javno objavili le teden dni po tem, ko se je 150 britanskih pisateljev in umetnikov, med njimi tudi avtorica Harryja Potterja J. K. Rowling, podpisalo pod kampanjo, s katero so opozarjali, da je kulturni bojkot Izraela »diskriminatoren« in da vsekakor ne bo pripomogel k miru.
