Tiskane izdaje
Vse kaže, da Združene države Amerike odstopajo od zgodovinskega pariškega podnebnega sporazuma, doseženega še med mandatom nekdanjega predsednika Baracka Obame. Dva neimenovana vira sta za Axios News zatrdila, da bo Trump odstopil od sporazuma, umik je za Fox News potrdil še en neimenovani vir.
Ameriški predsednik, ki je trditve o podnebnih spremembah v preteklosti večkrat označil za izmišljotino, se je prejšnji konec tedna na vrhu G7 distanciral od podnebnega sporazuma, sklenjenega decembra 2015. Pozneje je po twitterju sporočil, da bo svojo uradno odločitev o usodi sporazuma sporočil še ta teden.
Ameriške oblasti imajo dve možnosti
Axios je poročal, da se o umiku od sporazuma že usklajuje majhna ekipa strokovnjakov, med katerimi je tudi vodja ameriške agencije za varstvo okolja (EPA) Scott Pruitt, ki je v preteklosti med drugim izjavil, da ogljikov dioksid nima pretiranega vpliva na segrevanje ozračja. Po poročanju Reutersa imajo ameriške oblasti dve možnosti − ena je formalni umik, ki bi lahko trajal do tri leta, druga je preklic sporazum ZN, kar bi bila hitrejša, a bolj skrajna rešitev.
Sporazum, h kateremu je pristopilo skoraj 200 držav, je močno odvisen predvsem od volje in zavezanosti velikih onesnaževalk, med katerimi so vsekakor tudi ZDA, ki so za Kitajsko drugi največji proizvajalec ogljikovega dioksida. ZDA so se v skladu z dogovorom zavezale, da bodo do leta 2025 zmanjšale izpust emisij za od 26 do 28 odstotkov (glede na leto 2005).
Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra 2016 − trideset dni po tem, ko ga je ratificiralo najmanj 55 podpisnic sporazuma, ki skupaj proizvedejo 55 odstotkov globalnih toplogrednih plinov. ZDA so sporazum ratificirale 3. septembra 2016.
Ameriški predsednik Trump je že med predvolilno kampanjo napovedoval, da bo, če bo zmagal, pariški sporazum preklican v prvih stotih dneh njegovega vodenja kot del prizadevanj za krepitev ameriške naftne in premogovniške industrije.
Trump naj bi še ta teden sporočil svojo odločitev o usodi podnebnega sporazuma. Foto: Carlos Barria/Reuters
Podporniki sporazuma so zaskrbljeni, da bi ZDA z odhodom postavile slab zgled, ki bi mu z bolj ohlapnim sledenjem zavez sledile tudi druge države. Da bodo vztrajali pri zavezanem, so sicer že zatrdili v EU, na Kitajskem in v Kanadi.
Na poročanje ameriških medijev so se med prvim odzvali na Finskem, od koder je premier Juha Petri Sipilä sporočil, da bi bil morebitni umik ZDA velik korak nazaj: »V tem primeru moramo najti partnerje, da nadaljujemo delo, saj ga ne smemo ustaviti.«
Trump: Odločitev bo znana v nekaj dneh
Razprava naj bi povzročila precejšnja nesoglasja v vladi, saj naj bi zunanji minister Rex Tillerson ter hčerka in predsednikova svetovalka Ivanka Trump nasprotovala izstopu, podpira ga nacionalistični strateg Bele hiše Steve Bannon in novi vodja okoljske agencije Scott Pruitt. Enotnosti ni niti v republikanski stranki, nekateri vplivni politiki, kot je senator Lindsey Graham, so javno sporočali, da naj država ostane del pariškega sporazuma. Ta ima skoraj soglasno podporo vsega sveta, morebiten izstop ZDA bi pomenil, da se bo zgodovinsko največja onesnaževalka (pred leti jo je po količini izpustov prehitela Kitajska) vstopila v elitno družbo Sirije in Nikaragve. Trump je med izbruhom na twitterju zapisal, da bo odločitev znana v nekaj dneh.
Toda ne glede na katero stran se bo nagnila tehtnica, je jasno, da novi režim v Beli hiši ne bo sodeloval v prizadevanjih za omejitev segrevanja planeta. »Vsi smo del drame o umiku ali ne, toda že prej so dejali, da ne bodo naredili ničesar bistvenega pri podnebni politiki,« je opozoril Oliver Geden, ki na Univerzi Oxford preučuje podnebne politike. Ameriško zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 pomeni več kot petino celotnega zmanjšanja, ki ga predvideva pariški dogovor. Tudi ob spoštovanju vseh zavez dogovora ta še ne zagotavlja omejitve segrevanja ozračja za največ dve stopinji Celzija in bodo potrebni dodatni ukrepi za nižje izpuste toplogrednih plinov.
