Nevarna Afrika je za Cerkev celina prihodnosti

Od vsega se najbolj bojim komarjev, se je ponorčeval papež Frančišek, ko so ga novinarji na poti iz Rima v Nairobi danes na letalu spraševali o nevarnostih, ki prežijo nanj na prvi afriški turneji. Trg svetega Petra v Rimu še nikoli doslej ni bilo tako zelo zastražen, kakor je bil zadnjo nedeljo, ko je teror v Parizu sprožil alarm po vsej Evropi. Nobena papeška turneja doslej še ni bila tako zastražena, kakor je sedanja Frančiškova.

Papež Bergoglio bo v šestih dneh obiskal tri države, Kenijo, Ugando in Srednjeafriško republiko. V Banguiju se je v tamkajšnji katedrali namenil to nedeljo simbolno odpreti sveta jubilejna vrata in kar tam, daleč od svetih vrat v Petrovo baziliko, začeti sveto leto, posvečeno usmiljenju. Ali se bo slovesno odpiranje vrat v Srednjeafriški republiki res zgodilo, ne ve nihče. Za zdaj vatikanski varnostniki in tudi francoski obveščevalci opozarjajo, da bi bilo bolje, če bi ves obisk v nekdanji francoski koloniji začel, nadaljeval in sklenil kar na letališču, potem pa odletel domov.

Frančišek namerava v deželah, ki jih bo obiskal, potovati v odprtem papamobilu, nikakor noče izgubiti stika z ljudmi, zaradi katerih se je napotil v Afriko. Obiskal naj bi naselja revežev in študentska središča, navezal stik z muslimani in se pogovoril z vsemi, ki so pripravljeni za mir.

Nobenih posebnih ukrepov ne nameravajo izvajati vatikanski duhovni organizatorji turneje, medtem ko se šef cerkvene žandarmerije Giani poti in z domačimi policijami kuje načrte za obrambo papeža. Na pomoč bo dobil tudi modre čelade. V vseh treh državah so razmere skrajno zapletene, kljub dobrim željam in nameravanim srečanjem z muslimanskimi predstavniki so islamski skrajneži navzoči povsod, v Keniji, Ugandi in Srednjeafriški republiki.

Rimski teologi poudarjajo, da je papeževa pot v Afriko prav zaradi nevarnosti in groženj z vojnami svetovnih razsežnosti nadvse podobna odhodu svetega Frančiška v Palestino v času križarskih vojn. Afrika je za rimskokatoliško centralo celina prihodnosti. V sedanjosti pa se tudi papež, ki je danes začel svoj prvi obisk na črni celini, srečuje z nevarnostjo terorizma, prave vojne med krščanstvom in islamom, zraven pa še z neverjetno širitvijo evangeličanskih in binkoštnih cerkva na afriških tleh, podobno kot v Latinski Ameriki.

Če bodo obveljale napovedi Vatikana, bo sredi tega stoletja v Afriki živelo pol milijarde katolikov. Zdaj jih je po približnih ocenah kakšnih 180 milijonov, nekajkrat več kot pred nekaj desetletji. Napovedana številka pol milijarde se zdi astronomsko visoka, še posebno ker se zdaj sicer manjše binkoštne in evangeličanske cerkve širijo hitreje od katoliške. Prav zaradi teroristične nevarnosti pričakujejo veliko zanimanje za papeževo turnejo zunaj Afrike. V mestih, ki jih bo papež obiskal v vseh treh državah, pa kljub grožnjam z atentati tudi pričakujejo stotisočglave množice vernikov.

Frančišek je odšel na svojo prvo afriško turnejo v zelo občutljivem trenutku. V Rimu se pripravljajo na njegovo izredno sveto leto, ki bo pripeljalo v mesto na milijone vernikov, kljub vsem nevarnostim terorizma. Med božičnimi prazniki še posebno, tedaj se tudi Rim spremeni v središče komercializiranega božičnega veseljačenja.

Papež je zadnji konec tedna opozoril na nasprotje med veseljaškim praznovanjem božiča in svetovnimi razmerami. Približuje se božič, spet bo ogromno lučk, zabav, okrašenih drevesc, jaslic. Vse bo okrašeno, medtem ko po svetu divjajo vojne. Vse to je farsa, je na presenečenje navzočih vzkliknil papež. Ves svet je v vojni. Kaj bo ostalo po tej vojni, sredi katere smo? Ruševine, tisoče otrok brez izobrazbe, ogromno nedolžnih žrtev in polni žepi denarja trgovcev z orožjem, je posvaril Frančišek.

Začetek sodnega procesa

Za papeža in za podobo vse Cerkve se za obzidjem začenja občutljiv sodni proces proti obdolženim odtekanja tajnih podatkov o gnilem stanju stvari in duha v Katoliški cerkvi. Med petimi obtoženimi sta tudi dva italijanska novinarja, Nuzzi in Fittipaldi, avtorja dveh knjig, ki vsemu svetu ponujata dokumente in preverjene podatke o korupciji, napuhu, pohlepu in pokvarjenosti med najvišjimi cerkvenimi prelati.

Podatke o tem, kako v vatikanskih trezorjih skrivajo denar mafijskih botrov in drugih, ki jih preganja italijanska roka pravice, kako se kljub reformam v resnici nič ne spreminja pa na kako veliki nogi živijo kardinali, sta novinarja dobila od članov posebne zaupne komisije, ki je za papeža raziskovala stanje za obzidjem. Papež je ob odkritju afere, imenovane Vatileaks II., povedal, da je vse te dokumente poznal, sam jih je dal pripraviti, objavljanje pa se mu zdi kriminalno dejanje.

Dokler je šlo samo za obračun s papeškimi zaupnimi sodelavci, ki so izdali dokumente in podatke, je italijanska javnost dogajanje pozdravljala, ko pa sta morala na zatožno klop sesti Nuzzi in Fittipaldi, italijanska državljana, ki jima niti italijanskih odvetnikov ne dovolijo, se je začelo javno mnenje obračati na drugo stran. Vse bolj prevladuje prepričanje, da hoče Vatikan še enkrat prikriti resnico in potisniti pod preprogo vso umazanijo, kakor se je dogajalo tudi doslej.