Nobelova nagrada za mir v duhu rivalstva

Letošnja tekma za Nobelovo nagrado za mir se je začela v duhu kitajsko-ameriškega rivalstva. Skupina dvanajstih ameriških kongresnikov je Nobelovemu komiteju v Oslu podala predlog, da priznanje podelijo trojici hongkonških aktivistov tako imenovanega Gibanja dežnikov.

Gibanje dežnikov je zahtevalo demokratizacijo nekdanje britanske kolonije oziroma njeno odcepitev od LR Kitajske. Kongresniki so pojasnili, da so predlog podali »v čast mirnim prizadevanjem za izvedbo političnih reform in samoopredelitve v Hongkongu, da bi s tem zaščitili avtonomijo in svobodo, ki so zagotovljene s skupno deklaracijo Kitajske in Velike Britanije«.

Najmlajšega od trojice, 21-letnega Joshua Wonga, so prejšnji mesec zaradi kršenja javnega reda in miru ter preprečevanja policiji, da opravlja svoje dolžnosti med protesti leta 2014, ponovno zaprli za tri mesece. Lani je v zaporu preživel že dva meseca, prav tako zaradi kršenja zakona s poskusom vdora v zgradbo lokalne vlade.

Ameriški kongresniki so za Nobelovo nagrado predlagali še Nathana Lawa in Alexa Chowa, ki sta bila lani prav tako obsojena na zaporne kazni zaradi poskusa vdora v zgradbo vlade in parlamenta med protesti meščanov leta 2014.

Kitajska: To je vmešavanje v naše notranje zadeve

Kitajsko zunanje ministrstvo je od ameriških zakonodajalcev zahtevalo, naj se nehajo vmešavati v kitajske notranje zadeve ter naj ne delajo potez, ki niso koristne za kitajsko-ameriške odnose. Nato je ponovila svoje stališče do protestov, ki so leta 2014 zajeli Hongkong. »Tako imenovani Occupy Central je bil popolnoma nelegalno gibanje,« so pojasnili na zunanjem ministrstvu. »Mestna vlada je ravnala skladno z zakonom in ob trdni podpori osrednje vlade za ohranitev vladavine zakona in javnega reda.«

V ozadju pobude ameriških kongresnikov je rastoče nezadovoljstvo dela Hongkonžanov zaradi političnih pritiskov Pekinga na »posebno avtonomno območje«, v katerem bi moralo vladati načelo »ena država, dva sistema«. Proces demokratizacije tamkajšnjega sistema je upočasnjen, če ne celo za vedno odložen. Nekdanja britanska kolonija vedno bolj postaja zgolj še eno od kitajskih mest z nekaj več svobode tiska in govora, vendar brez pravice, da avtonomno sprejema ključne odločitve o lastni ureditvi in razvoju.

Nominacija hongkonških aktivistov je za Peking slaba novica. Tudi zato, ker je to še eno znamenje, da bodo človekove pravice znova postale sredstvo ameriških republikancev za udarjanje po kitajski glavi. Med podpisniki predloga, naslovljenega na Nobelov komite, se nahajata tudi imeni Marca Rubia in Christopherja Smitha, ki sta na čelu Kongresne izvršne komisije za Kitajsko. V tem kontekstu izbira Hongkonga kaže, da zelo dobro vedo, kaj je najobčutljivejša točka na zemljevidu kitajske nacionalne enotnosti. Boj proti zagovornikom neodvisnosti se namreč vse pogosteje pojavlja kot ena glavnih nalog hongkonške vlade.

Kritična tudi EU

Tudi Evropska unija je ostro obsodila prepoved sodelovanja na volitvah v hongkonški zakonodajni svet še eni aktivistki iz skupine, ki ji pripadajo zgoraj omenjeni kandidati za Nobelovo nagrado za mir. Agnes Chow je bila odstranjena s seznama kandidatov, ker njena stranka Demosisto (njen predsednik je Nathan Law, generalni sekretar Joshua Wong, ona pa je med vodilnimi člani) zagovarja samoopredelitev, kar oblast v Pekingu enači z neodvisnostjo od LR Kitajske. EU se je na to odzvala kritično in z zaskrbljenostjo. Kitajska pa je opozorila, da ne bo nikomur dovoljeno vmešavanje v hongkonška vprašanja.

Kitajski mediji pa so po obisku Therese May pohvalili »pragmatizem« britanske premierke, ki se je med srečanji s kitajskimi voditelji vzdržala teme človekovih pravic. S Kitajsko namreč ni mogoče hkrati podpisati sporazumov v vrednosti devet milijard funtov in razpravljati o političnih pravicah znotraj kitajskih meja. Še posebno ne nekdo v imenu Velike Britanije, ki je imela Hongkong 156 let za svojo kolonijo.