Nobelove nagrade v številkah

Kdo je najmlajši in kdo najstarejši Nobelov nagrajenec? Kdo jo je prejel večkrat in kdo zavrnil? Zbrali smo nekaj odgovorov.

Objavljeno
07. oktober 2014 17.46
SWEDEN-NOBEL-PEACE-MEDAL-FILES
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

• Med letoma 1901 in 2013 je Nobelovo nagrado prejelo 847 posameznikov in 25 organizacij, med njimi nekateri tudi večkrat.

Povprečna starost Nobelovih nagrajencev v vseh kategorijah od leta 1901 do leta 2013 je 59 let.

Najstarejši lavreat, ki je prejel Nobelovo nagrado, je bil v Rusiji rojeni Američan Leonid Hurwicz, ki je imel ob prejemu nagrade za ekonomijo leta 2007 90 let. Umrl je nekaj mesecev pozneje, junija 2008. Za najstarejšo prejemnico Nobelove nagrade za književnost velja britanska pisateljica Doris Lessing, ki jo je prejela leta 2007, stara 87 let. Prejem prestižne nagrade je označila za katastrofo, saj ji je zaradi tega zmanjkalo časa za pisanje. Umrla je novembra 2013.

• Za najmlajšega Nobelovega nagrajenca velja britanski lavreat Lawrence Bragg, ki je bil leta 1915, ko je prejel nagrado za fiziko, star 25 let. Najmlajši nagrajenec za književnost ostaja Britanec Rudyard Kipling, ki je nagrado leta 1907 prevzel pri 42 letih.

• Od leta 1901, ko so podelili prvo Nobelovo nagrado, jo je prejelo 44 žensk − med njimi Marie Curie dvakrat − in 803 moški. Prva ženska, ki je prejela nagrado za ekonomijo, je bila Elinor Ostrom leta 2009. Doslej sta nagrado za fiziko prejeli le dve ženski − zadnja leta 1963 − in 191 moških.

Sorodstvene vezi med Nobelovimi nagrajenci niso redkost. Med lavreati je kar šest očetov in njihovih sinov, a le en primer, ko je šla nagrada v roke tako očetu kot hčeri oziroma tako materi kot hčeri. V obeh primerih je bila hči francoska znanstvenica Irene Joliot-Curie, ki je Nobelovo nagrado za kemijo skupaj s soprogom Fredericom Joliot-Curiejem dobila leta 1935. Poleg tega je zakonski par Nobelovo nagrado prejel še dvakrat.

Nobelovo nagrado je doslej zavrnilo šest lavreatov, a le dva prostovoljno. Leta 1964 je Nobelovo nagrado za književnost zavrnil Francoz Jean-Paul Sartre, leta 1973 pa Nobelovo nagrado za mir tedanji vietnamski premier Le Duc Tho, ki je ni hotel deliti s takratnim ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem. Nemški nacistični voditelj Adolf Hitler je prevzem nagrade prepovedal trem nemškim nagrajencem − Richardu Kuhnu (nagrada za kemijo leta 1938), Adolfu Butenandtu (nagrada za kemijo leta 1939) in Gerhardu Domagku (nagrada za medicino leta 1939); sovjetske oblasti pa so Borisa Pasternaka prisilile, da je leta 1958 zavrnil nagrado za književnost.

• Kar trije dobitniki Nobelove nagrade za mir so bili, ko so jim jo podelili, za zapahi, in sicer nemški mirovnik in novinar Carl von Ossietzky (leta 1935), burmanska opozicijska voditeljica Aung San Su Kji (leta 1991) − več kot 21 let pozneje, junija 2012, jo je le lahko prevzela − in kitajski oporečnik Liu Xiaobo (leta 2010).

• Za letošnjo Nobelovo nagrado za mir so prejeli rekordnih 278 nominacij. Imena nominirancev in razprave odbora ostanejo tajne 50 let, razen če imen kandidatov ne razkrijejo njihovi predlagatelji.