»Nori pes« na Kimovem dvorišču

Prihod Jamesa Mattisa v Seul razkriva, kako Trump razmišlja o varnosti na eni najnevarnejših točk današnjega sveta.

Objavljeno
02. februar 2017 11.28
South Korera Mattis Asia
Zorana Baković
Zorana Baković

Ko je ameriški obrambni minister James Mattis danes pristal v južnokorejskem letalskem oporišču Osan, na obrazu ni imel izraza okorelega vojaka. Nasprotno, bil je nasmejan in pripravljen zagotoviti premieru in začasnemu predsedniku Hvang Kjo Anu ter svojemu kolegu Han Min Kuju, da skrb ZDA za varnost Daljnega vzhoda ostaja nespremenjena.

Prvo Mattisovo potovanje na tuje, odkar je bil imenovan na položaj obrambnega ministra, se ne začenja po naključju na Korejskem polotoku. Veliko predefiniranje vseh aspektov zunanje politike pod novim predsednikom Donaldom Trumpom neizbežno vključuje tudi novo postavljanje ameriških stališč do Severne Koreje, ki bo v središču Mattisovih pogovorov tako v Seulu kakor tudi v Tokiu, kamor se odpravlja v petek.

Čeprav so prihod Trumpovega obrabnega ministra v Azijo napovedale izjave, da bo od Seula in Tokia zahteval, naj na svoja pleča prevzameta vse stroške vzdrževanja 38 ameriških vojaških oporišč in približno 80.000 vojakov, kolikor jih je nameščenih v teh dveh državah, je Mattis pogovore v Južni Koreji začel s protiraketnim ščitom, ki naj bi odvrnil Pjongjang že od same misli na to, da bi s svojimi raketami srednjega in dolgega dosega ogrozil regijo ali celo ZDA.

O namestitvi protiraketnega sistema THAAD (Terminal High Altitude Area Defense) sta se Washington in Seul sicer dogovorila še za časa administracije Trumpovega predhodnika Baracka Obame in še preden je bila suspendirana južnokorejska predsednica Park Geun Hje (ta zdaj čaka na odločitev ustavnega sodišča o morebitni vložitvi javne obtožnice proti njej).

Napovedim, da bo sistem nameščen na južnokorejskih tleh do konca tega leta, se je ostro zoperstavila Kitajska, ki se čuti neposredno ogrožena, ker bi Thaad nevtraliziral strateški pomen znatnega dela njenega raketnega arzenala. Uradni Seul kljub občutni ohladitvi odnosov s Pekingom vztraja pri nadaljevanju projekta.

James Mattis je sicer znan po svojem vzdevku »Nori pes« (Mad dog), a je v Južno Korejo prišel s pomirjujočimi gestami stratega, ki je, kakor je poudaril, pripravljen na »igro dajanja in sprejemanja«. Glede na dosedanje poteze Donalda Trumpa se azijska obala Tihega oceana upravičeno boji njegovega obrata v odnosih s Pjongjangom, še toliko bolj zaradi tega, ker je novi ameriški predsednik zagrozil severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu, da se nadaljevanje nuklearizacije te države in njeno preizkušanje medcelinskih raket »ne bosta zgodila«. Trump je to, seveda, sporočil po twitterju in še vedno ni pojasnil, kako namerava Pjongjangu preprečiti, kar se zdi neizogibno: nove testne jedrske eksplozije in izstrelitve balističnih raket.

Prav zato je Mattisov prihod v Južno Korejo, nato pa še na Japonsko, izjemno pomemben. S seboj namreč prinaša prve namige o novi ameriški politiki do enega najnevarnejših delov današnjega sveta.

»Ali smo doslej vzdrževali nekaj, kar bi lahko poimenovali mir?« se je pred začetkom pogovorov v Južni Koreji vprašal Mattis. »Do neke mere res. Toda ne gledamo samo na tisto, kar se dogaja danes. Gledamo na danes, pa tudi na jutri. In videti moramo, kam oni [vodstvo v Pjongjangu] mislijo, da vse to pelje.«