Tiskane izdaje
Danes so se predsedniki Rusije, Turčije in Irana, Vladimir Putin, Recep Tayyip Erdoğan in Hasan Rohani, v ruskem črnomorskem letovišču Soči pogovarjali o tem, kako pomagati Siriji, kjer po gostiteljevih besedah obstaja »realna možnost, da se konča večletna državljanska vojna«.
Po Putinovih besedah je po vojaških zmagah proti Islamski državi prišlo do nove etape v Siriji, a politična rešitev krize bo zahtevala veliko kompromisov tako pri tamkajšnji oblasti kot v opoziciji. Njegov urnik je bil v zadnjih dnevih zelo natrpan, večino časa pa je porabil za reševanje krize v Siriji, kamor je pred dobrima dvema letoma na prošnjo svojega kolega Bašarja al Asada poslal vojsko. Ta je na začetku tedna nepričakovano obiskal ruskega predsednika, o njunih pogovorih pa je Putin po telefonu obvestil tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in saudskega kralja Salmana. Medtem ko je Putin gostil Asada, so v Sočiju usklajevali svoje delovanje v Siriji vrhovi oboroženih sil Rusije, Turčije in Irana.
Zamisel o novih volitvah pod nadzorom OZN
Iranski predsednik Rohani je zahteval, da se iz Sirije umaknejo vsi tuji vojaki, ki jih tja niso povabile tamkajšnje oblasti, Erdoğan je poudaril, da je nujno treba zagotoviti humanitarno pomoč sosednji državi, ruski predsednik pa je izjavil, da so sogovorniki podprli zamisel o novih volitvah sirskega predsednika pod nadzorom Združenih narodov, na njih pa bodo sami Sirci odločili, ali bo njihovo državo vodila sedanja oblast ali opozicija.
Predsedniki so govorili tudi o gospodarski pomoči Siriji, ki jo že šest let pretresa državljanska vojna, razminiranju države in obnovitvi socialne infrastrukture: bolnišnic, šol in vrtcev.
Današnja razprava o Siriji v ruskem Sočiju. Foto: Kayhan Ozer/Pool via AP
Medtem ko so o usodi povojne Sirije razpravljali voditelji v Sočiju, se je v Saudski Arabiji sestala sirska »zmerna opozicija«. Kdo od njih se bo udeležil kongresa sirskega nacionalnega dialoga, ki bo na začetku decembra prav tako v Sočiju, še ni znano. Prav tako ni jasno, ali bodo tja prišli predstavniki sirskih Kurdov, ki so trn v peti Turčije.
Kaj o srečanju pravijo ruski analitiki?
V Moskvi menijo, da so uspehi nenavadne koalicije v Siriji pokazali, da se središče sprejemanja pomembnih svetovnih odločitev seli z zahoda na vzhod, srečanje predsednikov Rusije, Turčije in Irana pa nekateri primerjajo celo z jaltsko konferenco, na kateri so se zmagovalci v drugi svetovni vojni dogovorili o novem svetovnem redu.
»Težko je oporekati temu, da je bil pri zmagi koalicije proti Islamski državi (IS) ključni prispevek Rusije,« je zapisal komentator ruskega časnika Kommersant Sergej Strokanj. Po njegovem mnenju srečanje Putina, Erdoğana in Rohanija v Sočiju ni le odločilo o prihodnosti povojne Sirije in utrdilo razdelitev sfer vplivanja na Bližnjem vzhodu, ampak je trojki zaveznikov v koaliciji proti IS omogočilo, da se počutijo v vlogi zmagovalcev v glavni vojni 21. stoletja.
Dmitrij Trenin, ki vodi moskovski center Carnegie, je pred dnevi izjavil, da je srečanje primerljivo s tem, kar se je dogajalo tik pred koncem druge svetovne vojne na »argonavtski konferenci« v črnomorskem letovišču na polotoku Krim, kjer so se takrat sestali voditelji protihitlerjevske koalicije Josip Stalin, Franklin Roosevelt in Winston Churchill. »Podobnost je v tem, da so Rusija in njene sedanje zaveznice dosegle vojaško zmago in poskušajo določiti, kakšen je bil mir tam, kjer je bilo še do pred kratkim bojišče. Razlika pa je v tem, da je ta koalicija zdaj še daleč od popolne zmage, ki so jo februarja 1945 imele zaveznice trdno v rokah,« je dejal za Wall Street Journal.
Srečanje med turškim predsednikom Erdoganom in predsednikom Iraka Hasanom Rohanijem. Foto: Reuters
Nova svetovna pravila igre
Tudi Strokanj meni, da bi ta sestanek lahko razumeli kot nekakšno sodobno različico jaltske konference. Spomnil je, kako so v Moskvi v zadnjih letih poudarjali, da se v sirski vojni ne rešuje usoda zgolj te države in njenega voditelja Bašarja al Asada, ampak tudi svetovnih pravil igre, ki so bile pred dobrimi sedmimi desetletji določene na takrat še in zdaj spet ruskem Krimu, a so jih države v določenem trenutku nehale spoštovati. Komentator zato trdi, da se v zadnjih letih v Siriji ni odločalo le o tem, kdo je kdo na Bližnjem vzhodu, ampak tudi to, ali še veljajo vrednote suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter načela mednarodnega prava.
Razlika med sedanjim dogajanjem in »razdeljevanjem sveta« v Jalti je po njegovem le v tem, da se je središče sprejemanja odločitev preselilo z zahoda na vzhod. Če so bili v Jalti ruski zavezniki Američani in Britanci, tokrat z njimi ni bilo mogoče skleniti zavezništva, zato je bilo Washingtonu in Londonu usojeno odigrati vlogo statistov, ki so se morali spopasti z dejstvom, da to ni bila skupna zmaga, temveč zmaga nekoga drugega. »Nekoč vsemogočna evroatlantska skupnost se je na primeru Sirije zavedela meja svojih zmožnosti in moči,« je zapisal Strokanj.
To so dojeli tudi v Washingtonu. Sodelavec tamkajšnjega Inštituta za proučevanje vojn Christopher Kozak je pred kratkim potožil, da so se ZDA odpovedale vlogi diplomatskega posrednika v Siriji in jo prepustile Rusiji. »ZDA tako krepijo politični proces, ki ga vodi Rusija, ta pa ne bo zagotovil ameriških strateških ciljev v Siriji,« je zapisal. Podobno meni tudi njegov ruski kolega Vladimir Ahmedov, vodilni strokovnjak za Sirijo na moskovskem Inštitutu za Bližnji vzhod. »ZDA so vodenje poslov predale Rusiji,« je izjavil za spletišče Gazeta.ru. A po njegovih besedah je težko napovedati, kako dolgo bo to trajalo. V potrditev svoje skepse je navedel nedavne izjave ameriškega ministra Rexa Tillersona, da si Washington ne želi videti Asada v kakršnikoli vlogi v političnem procesu povojne Sirije.
Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Foto: Mikhail Klimentyev/Pool Photo via AP
Erdoğan igra
Ahmedov je spomnil, da imajo tako kot Rusija tudi ZDA vojaška oporišča v Siriji. Turški predsednik je pred kratkim obe jedrski velesili pozval, naj po koncu vojne umakneta svoje vojake iz te države, a to se po prepričanju Alekseja Malašenka, ki vodi moskovski inštitut Dialog civilizacij, ne bo zgodilo. »Erdoğan tako igra hkrati dve partiji šaha … čeprav se zaveda, da se v bližnji prihodnosti ne Rusija ne ZDA ne bosta odpovedali svoji vojaški navzočnosti v Siriji,« je izjavil za spletišče EurAsia Daily. V Rusiji ohranitev svojega sirskega oporišča utemeljujejo tudi s tem, da IS še ni poražena. Putin je pred dnevi svojemu češkemu kolegu Milošu Zemanu pojasnil, da je po zaslugi Rusije, njenih zaveznic in sirske vojske pod nadzorom že 98 odstotkov sirskega ozemlja, toda v Moskvi se bojijo, da se ob umiku njene vojske razmere lahko spet spremenijo.
»Zdaj IS kot države ni. Kot organizacija pa je še dovolj aktivna, še posebno če ji bodo ZDA neposredno ali posredno pomagale,« je za rusko agencijo Ria Novosti povedal direktor Centra vojaško političnih raziskav Aleksej Podberezkin. Po njegovem mnenju mirovni proces v Siriji še dolgo ne bo končan, tako meni tudi njegov kolega Vladimir Sažin iz Centra za proučevanje Bližnjega in srednjega vzhoda pri Ruski akademiji znanosti: »Ta proces nikakor ne bo preprost, nič manj oster ne bo, kot je bil do zdaj proces boja proti Islamski državi.«
