Tiskane izdaje
Santiago − Sebastián Piñera, kandidat desne sredine in nekdanji čilski predsednik, bo znova stopil na čelo države. V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev je zbral 55 odstotkov glasov volivcev in premagal levosredinskega kandidata Alejandra Guilliera.
68-letni milijarder in eden izmed najbogatejših Čilencev bo funkcijo nastopil marca prihodnje leto. To bo njegov drugi predsedniški mandat, prvič je namreč vodil državo v obdobju 2010−2014. Enako kot leta 2010 bo Piñera na čelu vlade zamenjal socialistko Michelle Bachelet, ki se za položaj predsednice ni smela potegovati, saj čilska ustava ne dopušča dveh zaporednih predsedniških mandatov.
Predsednik sprememb in napredka
Medtem ko je Guillier v predvolilni tekmi obljubil nadaljevanje socialnih reform predsednice Bachelet, Piñera obljublja ukrepe na področju gospodarstva − med drugim nižjo obdavčitev podjetij −, ki bodo spodbudili gospodarsko rast v državi. Pričakovano. Sebastián Piñera namreč prihaja iz poslovnih, bankirskih krogov, obogatel pa je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je njegovo podjetje Bancard čilskemu tržišču predstavilo kreditne kartice.
»Sem predsednik sprememb, napredka in srednjega razreda,« je, kot navaja BBC Mundo, dejal Piñera v svojem govoru po objavi rezultatov. Novi stari predsednik je za zdaj edini kandidat desnice, ki mu je (dvakrat) uspelo zmagati na predsedniških volitvah po koncu diktature Avgusta Pinocheta leta 1990.
Ponovni zasuk v desno?
V nedeljo so bile oči svetovne javnosti uprte v Čile, saj so volivci odločali, ali se bo država pridružila skupini (latinskoameriških) držav, kjer je desnica na oblasti zamenjala socialiste. Čeprav je Čile z izvolitvijo konservativnega predsednika stopil po poteh Argentine, Brazilije, in, denimo, Paragvaja, pri tem velja izpostaviti dejstvo, da radikalnega zasuka v desno najverjetneje ne gre pričakovati. Vsaj ne v kratkem.
Ker je podpora levici še vedno visoka − Piñerov tekmec Guillier je zbral 45 odstotkov, v prvem krogu predsedniških volitev se je presenetljivo dobro odrezala tudi tretjeuvrščena kandidatka radikalne levice Beatriz Sánchez −, se Piñera zaveda, kako ključno bo sodelovanje med ideološkima poloma. Kot navajajo tuji mediji, je novoizvoljeni predsednik že v nedeljo izrazil pripravljenost na pogovore z Guillierom.
Alejandra Guilliera (na fotografiji s soprogo) je podprla tudi Michelle Bachelet, ki zaključuje svoj predsedniški mandat. Foto: Pablo Vera Lisperguer/AFP
Podporo opozicije bo Piñera potreboval tudi pri sprejemanju zakonov. Na parlamentarnih volitvah, ki so potekale vzporedno s prvim krogom predsedniških 19. novembra, si je sicer zagotovil večino v obeh domovih čilskega parlamenta, a ker ta ni absolutna, utegne biti morebitno odpravljanje reform Michelle Bachelet vse prej kot preprosto. Med reformami odhajajoče predsednice, ki Piñeri niso pogodu, je tudi odprava absolutne prepovedi splava, za katerega se po novem ženske v Čilu lahko odločijo, kadar je ogroženo njihovo življenje, kadar ima zarodek hude okvare in poroda ne bi preživel ter v primeru posilstva.
