Tiskane izdaje
Kar 29 ustavnih sprememb je predlagal 54-letni predsednik Ilham Aliyev, ki je leta 2003 nasledil pokojnega očeta in dolgoletnega voditelja tako sovjetskega kot samostojnega Azerbajdžana Heydarja, od takrat pa na treh predsedniških volitvah vedno zbral več kot tri četrtine glasov. Ker v azerbajdžanski ustavi od leta 2009 predsedniški mandati niso številčno omejeni, ne doma ne v tujini ni dvoma, da bo kandidiral tudi četrtič.
Naslednjič bi moral Aliyev preveriti zaupanje ljudstva čez dve leti, a ker so v ponedeljek na referendumu volivci, ki so odločali o vsaki ustavni spremembi posebej, vse njegove predloge podprli, bodo v državi znova volili predsednika šele leta 2020. Takrat se bo lahko vsaj teoretično že pojavil na volitvah leta 1997 rojeni predsednikov sin, ki je dobil ime po dedu Heydarju, saj so iz ustave izbrisali pogoj, ki je določal minimalno starost 35 let za kandidata za predsednika države. Ker so odpravili tudi dosedanjo starostno mejo 25 let za poslance, bodo odslej za predstavnike ljudstva lahko kandidirali vsi polnoletni Azerbajdžanci.
Mesta za najožje družinske člane
Za predsednikovo moč so pomembnejša dopolnila k ustavi, ki mu omogočajo razpustitev parlamenta, dajejo pravico sklica predčasnih predsedniških volitev ali vpeljujejo položaj doslej neobstoječega »prvega podpredsednika države«. Tega si bo osebno izbral sam predsednik, prvi podpredsednik pa bo zamenjal prvega človeka v državi, ko ta zaradi bolezni ali česa drugega ne bo mogel opravljati dolžnosti. Doslej je bila to naloga predsednika vlade, ki ga potrdi parlament, a premier se bo poslej, kakor je za ruski časnik povedal član politološkega kluba Južni Kavkaz iz Bakuja Ilgar Velizade, v glavnem ukvarjal le še z gospodarskimi zadevami, »glavna teža izvršilne oblasti se bo prevesila k institutu predsednika«.
Javne razprave o ustavnih spremembah ni bilo, saj so, če je verjeti besedam Denisa Krivošejeva iz mednarodne organizacije Amnesty International, »referendum od začetka spremljali zastraševanje in aretacije« tistih, ki so poskušali kritizirati predsednikove predloge ali nastopati proti njim.
Tamkajšnji tuji dopisniki poročajo, da so se med ljudstvom razširile govorice, da predsednik ni pripravil ustavnih sprememb le zato, da bi si olajšal in podaljšal vodenje države, ampak tudi zato, da bi pripeljal v srčiko oblasti najožje družinske člane. Nekateri na novem položaju »prvega podpredsednika države« že vidijo predsednikovo ženo, 52-letno Mehriban, ki je zdaj poslanka moževe vladajoče stranke Novi Azerbajdžan v enodomnem nacionalnem parlamentu, drugi pa so prepričani, da je to mesto »rezervirano« za komaj 19-letnega edinega moškega potomca v dinastiji; prvi par v državi ima še dve od Heydarja starejši hčeri.
Oblast se ni posebej trudila prepričevati ljudstva o upravičenosti sprememb, plakati pa so pozivali ljudi, naj pridejo na volišča. »Referendum je uspel,« so sporočili iz volilne komisije, ko so objavili podatke o skoraj 70-odstotni volilni udeležbi. Medijska zvezdnica v Azerbajdžanu je postala Finka Paulina Haijanen, voditeljica skupine opazovalcev odbora regij Evropske unije, ki je pohvalila priprave na referendum in njegovo izvedbo, na novinarski konferenci pa po poročanju tamkajšnjih provladnih medijev povedala, da »spremembe in dopolnila azerbajdžanske ustave stremijo k okrepitvi instituta predsedniške administracije in izboljšanju varovanja človekovih pravic«.
Da imajo o njihovih ustavnih spremembah resne pomisleke v tako imenovani beneški komisiji, svetovalnem organu Sveta Evrope, katerega član je tudi Azerbajdžan, tamkajšnji mediji niso poročali. Zaradi pomanjkanja časa v komisiji še niso pripravili celovitega mnenja, to nameravajo storiti na prihodnjem zasedanju 14. oktobra. Po dosedanjih ugotovitvah so zapisali, da spremembe »niso skladne z evropskimi ustavnimi tradicijami«, saj »resno rušijo ravnotežje med vejami oblasti«.
