Tiskane izdaje
New York − Ameriški predsednik Barack Obama se je pred jutrišnjim vrhom Nata v Walesu danes ustavil v Estoniji. Obisk Baltika je bil jasno sporočilu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj ustavi ozemeljske širitve Rusije.
Obama je ponovno zagotovil, da bo Nato pred agresijo »branil Estonijo, Litvo, Latvijo, vse članice zavezništva«. To Ukrajini ne pomaga kaj dosti, četudi je dejal, da mora zavezništvo pustiti odprta vrata za nove članice.
Ob nasprotujočih si novicah o možnosti trajnejšega premirja na vzhodu Ukrajine je ameriški predsedniki rusko delovanje v sosednji državi označil za »jasen napad na ozemeljsko celovitost Ukrajine«. Po njegovih besedah so vojno zanetili separatisti, ki jih »spodbuja Rusija, plačuje Rusija, uri Rusija, oskrbuje Rusija in oborožuje Rusija«. Čeprav Moskve ni obtožil, da je tudi neposredno napadla sosednjo državo, je dejal, da krši osnovna načela mednarodne skupnosti, saj »mej ni mogoče risati pred puškinim cevmi«.
Poudarek o sobivanju
Zavrnil je tudi trditve Moskve, da ščitijo rusko govoreče prebivalce zunaj meja, kar spodbuja strahove baltskih držav, da bodo zaradi številne ruske manjšine naslednja tarča. »Laž je, da ljudje ne morejo živeti skupaj, če imajo drugačno poreklo ali govorijo drugačen jezik,« je poudaril Obama. Po njegovih besedah ima vsaka država pravico, da sama odloča o svoji prihodnji poti.
V Talinu se je srečal z estonskim kolegom Toomasom Hendrikom Ilvesom ter predsednikoma Latvije in Litve, Andrisom Bērziņšom in Dalio Grybauskaitė. V pogovorih je napovedal, da bodo ZDA na Baltik poslale dodatna letala za nadzor zračnega prostora, pri čemer nenehno menjavajo letala in osebje, saj si ne želijo kršiti ustanovne listine o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki sta jo Nato in Rusija podpisala leta 1997 in prepoveduje stalno namestitev zavezniških sil v vzhodni Evropi.
Listina bo ena od tem srečanja Severnoatlantskega zavezništva, ki v Walesu išče odgovor na agresivno politiko Kremlja. Nato načrtuje vzpostavitev »bojne konice«, sil za hitro posredovanje, ki bi lahko v dveh dneh narasle na okoli 800, v petih pa na 6000 ljudi. Zaradi določil listine naj bi na Poljskem namestili samo štab in skladišča za oskrbo, čeprav vse več članic trdi, da Rusija krši določila sporazuma in da bi se moralo zavezništvo odzvati z namestitvijo stalnih enot na vzhodnih mejah.
Projekt bojne skupine naj bi bil drag, zato je ameriški predsednik članice danes znova pozval, naj se držijo zavez in dvignejo obrambne izdatke na dogovorjena 2 odstotka BDP. Pohvalil je Estonijo, ker je ena od le štirih zaveznic, ki izpolnjujejo dogovor (poleg nje še ZDA, Velika Britanija in Grčija, blizu so tudi Poljska in Francija). Slovenija je v sredini, po nekaterih merilih pa povsem na dnu zavezništva.
Obama kuje koalicijo proti skrajnežem
Bela hiša je potrdila, da je posnetek usmrtitve ameriškega novinarja Stevena Sotloffa pristen. Predsednik Barack Obama se je med obiskom Estonije odzval z besedami, da to ne bo zastrašilo ZDA in da jih bo »grozljivo dejanje« poenotilo v prizadevanju za ustavitev delovanja Islamske države. Skupaj z lokalnimi enotami so uspešni v Iraku, a pri tem sodelujejo v nenavadnih koalicijah.
Sotloffovih morilcev ni omajala prošnja njegove matere, ki je objavila videopoziv vodstvu Islamske države, naj se usmili njenega sina. V Washingtonu se je na že drugo kruto usmrtitev ameriškega novinarja odzval ameriški zunanji minister John Kerry in napovedal, da bodo »ZDA uporabile vse vojaške in diplomatske zmogljivosti, da uničijo Islamsko državo«. Hkrati je poudaril, da bodo tiste, ki so umorili 31-letnega Sotloffa in štirinajst dni pred tem 40-letnega Jamesa Foleyja, ZDA kaznovale, ne glede na to, koliko časa bodo potrebovale za to.
Dolgoletni boj
Obama je še pred odhodom v Evropo poudaril, da si želi v okviru vrha zveze Nato, ki se jutri začenja v Walesu, sestaviti koalicijo vlad, pripravljenih na boj z Islamsko državo. »ZDA bodo še naprej vodile regionalna in mednarodna prizadevanja proti barbarski in prazni viziji Islamske države,« je napovedal v Talinu. Čeprav naj bi to bila širša povezava držav, bi vlogo v tem boju imela tudi zveza Nato. Tudi ameriški kongresniki so spodbudili predsednika, naj čim prej skuje koalicijo držav. Nekateri so ga hkrati pozvali, naj okrepi letalske napade v Iraku in jih razširi v Sirijo.
Po besedah Bretta McGurka, svetovalca na zunanjem ministrstvu za Irak in Iran, je usklajeno mednarodno sodelovanje potrebno tudi zaradi tujcev v vrstah Islamske države, saj »večina samomorilskih napadalcev in najbolj agresivni borci prihajajo iz tujine«. Domnevni morilec obeh ameriških novinarjev naj bi prihajal iz Velike Britanije, Islamska država, ki je spretno uporabljala družbena omrežja, pa je privabila v svoje vrste na tisoče tujcev iz več kot 80 držav, med njimi na stotine državljanov zahodnih držav.
Predsednik Obama, ki je že nekaj dni deležen ostrih kritik zaradi javno izrečenega priznanja, da »še nimamo strategije« za Sirijo, je po umoru drugega ameriškega novinarja zaostril retoriko. Danes je poudaril, da so letalski napadi ustavili napredovanje Islamske države v Iraku. Hkrati je opozoril, da bo za »razkroj in uničenje« Islamske države potreben čas. »To ne bo enotedenski, enomesečni ali polletni načrt,« je dejal.
Kljub čedalje enotnejšim pozivom Beli hiši, naj odločneje ukrepa proti skrajnežem, po drugi strani kritiki hitenja, kot je kolumnist New York Timesa Thomas Friedman, opozarjajo, da so se ZDA zaradi nepremišljenega delovanja zapletle v dve dolgoletni in krvavi vojni, ki sta povsem razmajali stabilnost regije. Po njegovih besedah v arabskem svetu hkrati potekajo tri zapletene državljanske vojne, v katerih ni mogoče preprosto izbirati strani. Celo razcvet Islamske države je odraz nasilja nad suniti.
Zvezane roke
ZDA pošiljajo v Irak dodatnih 350 vojakov, Pentagon je znova poudaril, da bo njihova naloga varovanje ameriškega diplomatska predstavništva in osebja. Pojavljajo se tudi govorice, da naj bi pripadniki ameriških posebnih enot sodelovali v napadih iraških in kurdskih enot, neuradni viri v Iraku v podobni vlogi omenjajo celo »nemške komandose«. Bela hiša sicer že ves čas trdi, da se ameriški vojaki ne bodo več bojevali v Iraku.
Vojaški strokovnjaki poudarjajo, da brez delovanja kopenskih sil v Iraku in Siriji ne bo mogoče premagati Islamske države. ZDA se za zdaj zanašajo na kurdske pešmerge in iraško vojsko, toda ponedeljkova osvoboditev mesta Amerili, v katerem so skrajneži dva meseca oblegali večinoma turkmensko prebivalstvo, je pokazala skrite pasti takšnih koalicij. Odhajajoči premier Nuri al Maliki, ki je iz Bagdada priletel pozdravit zmago, je pel hvalo šiitskim milicam ter pozabil na ZDA in Kurde. Hkrati je primerjal boj z drugo Karbalo, znamenito bitko, ki je utrdila zgodovinsko delitev med šiiti in suniti.
Malikija je spremljal prometni minister Hadi al Ameri, ki hkrati vodi šiitsko milico organizacija Badr. Ta je leta 1982 nastala v Iranu, po ameriški okupaciji pa naj bi izvajala sektaško nasilje nad suniti ter prevzela nadzor nad iraškim ministrstvom za notranje zadeve in policijo. Ameriško sodelovanje z njimi bi lahko odvrnilo sunite od sodelovanja v vladi in ogrozilo cilje Washingtona, da prepreči razpad Iraka.
»Ameriške roke so zvezane,« je za Wall Street Journal dejal Hajder al Hoei, iraški analitik v londonski nevladni organizaciji Chatham House, ki se ukvarja s preučevanjem mednarodne politike. Po njegovih besedah so se ZDA znašle v protislovnem položaju, saj pomagajo skupinam, ki bodo po koncu spopada z Islamsko državo grožnja za obstoj enotnega Iraka. Učinkovitost iraške vojske namreč vse bolj temelji na šiitskih milicah ter kurdskih pešmergah.
Medtem ko slednji javno govorijo o neodvisni državi, so mnoge milice tesno povezane z Iranom, kar bo Teheranu omogočilo močan vpliv na iraško politiko, je opozoril Hoei. Nejevoljni so tudi suniti, ki so se ravno zaradi sektaške politike premiera Malikija pridružili skrajnežem Islamske države. »V resnici nimamo vojske, Maliki je s pomočjo milic ustvaril sektaške oborožene sile. Pri tem je vanje vključenih veliko kriminalcev, ubijalcev in slabih ljudi,« je poudaril Hamid al Mutlak, vplivni sunitski politik.
