ZDA o Kobaniju: Zgolj z zračnimi napadi ne bo šlo

Dogajanje v Siriji in Iraku vpliva tudi na odnose v Turčiji in Nemčiji. Protesti v eni in drugi državi so se sprevrgli v nasilje.

Objavljeno
09. oktober 2014 09.52
US-POLITICS-HEALTH-EBOLA-OBAMA
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Damask, Washington - Za sirsko mesto Kobani tik ob turški meji se še vedno bije silovita bitka med pripadniki skrajne sunitske organizacije Islamska država (IS) in kurdskimi borci. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva je večina mesta še vedno pod nadzorom kurdskih milic, a bi lahko kljub intenzivnemu obstreljevanju ameriških zračnih sil padlo.

»Udarimo tam, kjer lahko,« je povedal ameriški general Martin Dempsey in dodal, da so pripadniki IS  zaradi zračnih napadov že prilagodili način bojevanja. »Ne vihrajo več z zastavami in se ne premikajo v večjih konvojih. Njihovi štabi niso več jasno vidni in razpoznavni.«

Iz centralnega poveljstva so še sporočili, da so koalicijske sile včeraj v bližini obleganega mesta izvedle 14 zračnih napadov, od torka skupaj 19. A je ameriški predsednik Barack Obama sinoči priznal, da zračni napadi na cilje  v Siriji in Iraku ne bodo dovolj, bitka proti IS pa da bo dolgotrajna. »Že od začetka smo opozarjali, da to ni nekaj, kar lahko razrešimo čez noč,« je povedal.

Tiskovni predstavnik Pentagona, admiral John Kirby je pojasnil, da bodo ključno vlogo morale odigrati »sposobne« kopenske sile - sirski uporniki in iraška vojska. A v Siriji po njegovih besedah za zdaj nimajo »sposobnega in učinkovitega partnerja«.

Postopek urjenja 5000 pripadnikov sil zmerne opozicije režimu sirskega predsednika Bašarja Asada se začenja, vendar pa bo to trajalo več mesecev. Obamova strategija zračnih napadov brez tveganja ameriških kopenskih sil za zdaj ne daje rezultatov, obenem pa po navedbah STA ni še nobenih znamenj, da si bo Obama premislil.

Protesti v Turčiji in Nemčiji

Bitka za Kobani pa se ne bije le na sirski strani, ampak tudi v Turčiji, kjer Kurdi zahtevajo, naj Ankara vendarle poseže v dogajanje v njeni neposredni bližini. V protestih v več turških mestih na vzhodu države pa tudi v Ankari in Istanbulu je v zadnjih nekaj dneh umrlo 21 ljudi. Najbolj smrtonosni so bili protesti v mestu Diyarbakır, kjer je - tudi v spopadih s simpatizerji Islamske države - umrlo deset ljudi. Oblasti v Ankari, ki so izgrede pripisale huliganom, kateri da ogrožajo krhko premirje med turškimi oblastmi in Kurdi, so zato za del države včeraj uvedle policijsko uro.

Dogajanje v Siriji in Iraku se je sinoči preslikalo tudi na ulice nemškega mesta Hamburg, kjer so se po navedbah francoske tiskovnega agencije AFP spopadli kurdski priseljenci in muslimani. Protiizgredniška policija je izgrednike razgnala z solzivcem in vodnimi topovi. Več kot 20 ljudi je ranjenih.

Pritisk na Turčijo vrši tudi Zahod, a je zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom dejal, da je »nerealistični« od Turčije pričakovati, da bo sama vodila kopensko vojaško operacijo zoper Islamsko državo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je sicer ta teden potrdil, da zračni napadi ne bodo dovolj za poraz sunitskih skrajnežev in pozval k »usklajeni kopenski ofenzivi«. Možnost kopenskega posredovanja je v intervjuju za CNN omenil tudi premier Ahmet Davutoğlu, ki pa je poudaril, da bi moralo biti posredovanje v Siriji usmerjeno tudi zoper režim Bašarja al Asada.