Tiskane izdaje
Berlin – Z napisi »Du bist ein Berliner!« so nekateri udeleženci 36. zbora nemške evangeličanske cerkve pred znamenitimi Brandenburškimi vrati pozdravili nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obamo. Na razpravi o demokraciji in prevzemanju odgovornosti doma in v svetu je poleg njega sedela nemška kanclerka Angela Merkel, ki ima na popoldanskem dnevnem redu v Bruslju srečanje z aktualnim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.
Kritiki nemški evangeličanski cerkvi zamerijo, da je na svojo osrednjo prireditev ob petstoti obletnici reformacije Martina Luthra povabila demokratskega voditelja, pod katerim so nedemokratične države pridobile vpliv in se je begunska kriza razširila po vsej Evropi. Barack Obama pa pravi, da je ponosen na svoje predsedniško delo, čeprav je na prvo mesto postavil domače dosežke in še posebej dvajset milijonov novih članov zdravstvenega zavarovanja.
Politik, ki se bolj kot v predsedniški vlogi vidi kot eden od nosilcev štafete, pa je tudi poudaril, da je bil v času njegovega rojstva Berlin razdeljeno mesto, v delih Afrike je še vladal apartheid, mnogi so še trpeli pod kolonializmom in večjemu delu sveta so vladale diktature, zdaj pa marsikje prevladujejo pravna država, pravica do političnega prepričanja, verstva, tržno gospodarstvo in tako naprej. Mladi to jemljejo za samoumevno, ob razvoju interneta in drugih tehnologij je tudi videti, kot da se je svet skrčil, a begunska kriza, nacionalizem in nedemokratični trendi kažejo, da je treba mednarodno ureditev aktualizirati. »Svetovna ureditev je na razpotju!« V Siriji še vedno divja grozljiva vojna, je poudaril tudi Obama, stotisoči so izgubili življenje in milijoni svoj dom in po njegovem prepričanju moramo še bolj pomagati drugim državam za dosego miru in blaginje. Pravi, da kot predsednik ni imel vedno na voljo vseh sredstev, da bi dosegel te spremembe, a je pri tem navedel Abrahama Lincolna, da bomo na koncu zmagali.
Kako lahko kristjani pripomorejo k demokraciji? Voditelja razprave sta spomnila, da se mnogi počutijo vse bolj odtujeni in verjamejo, da politika ne rešuje vprašanj, ki jih mučijo, na primer nesposobnost doseganja skupnega evropskega stališča do begunske krize. Rešitve se le poredko stoodstotno posrečijo, je navedla tudi kanclerka Angela Merkel, a poudarila, da so stotisoči, celo milijoni Nemcev pokazali sočutje in solidarnost. Ob vprašanju, kako ustaviti umiranje beguncev v Sredozemskem morju, je opozorila na svoj dogovor s Turčijo, ki je precej zavrl takšne tragične dogodke v Egejskem morju, zdaj pa bi bilo treba nekaj podobnega skleniti z Libijo, ki pa še nima državnih struktur. Napovedati moramo vojno tihotapcem z ljudmi, mafijskim strukturam, in potem poskrbeti za ljudi, ki prihajajo. Kanclerka pa je že na začetku razprave poudarila, da je treba pomagati predvsem tistim, ki so potrebni pomoči.
Na vprašanje o etičnosti uporabe dronov proti teroristom, saj med temi napadi umirajo tudi nedolžni civilisti, je Angela Merkel sedanje varnostne izzive primerjala s tistimi iz hladne vojne. Tedaj je zadrževanje delovalo, ker sta si obe strani želeli preživeti, zdaj pa ubijalci za čim večje uničenje pogosto žrtvujejo lastno življenje. Terorizem v Manchestru in drugje je zaznamoval tudi četrtkovo razpravo v Berlinu, Angela Merkel pa je vsaj za svojo državo, v kateri kristjani in evangeličani živijo mirno drug ob drugem, ocenila, da bi se danes ekumensko počutil tudi Martin Luther.
