Tiskane izdaje
New York – Dogovor o omejevanju iranskega jedrskega progama je podpisalo sedem pogajalcev, toda v resnici sta se pogajala dva, Veliki satan (ZDA) in Os zla (Iran). Zato je njegova usoda odvisna od razpleta v Washingtonu in Teheranu. Odziv politike v obeh državah je zanimivo podoben. Medtem ko vladi slavita uspeh, so konservativni krogi zelo sumničavi.
Ameriška desnica je zavračala sporazum, še preden je bil podpisan, pri čemer je sentiment na eni strani spodbujal njihov naravni odpor do predsednika Baracka Obame, na drugi pa nejevolja Izraela, edine jedrske sile na Bližnjem vzhodu, za katero je sprejemljivo samo popolno uničenje iranskih jedrskih zmogljivosti. Jasno je, da bosta oba domova kongresa, v katerih imajo večino republikanci, zavrnila sporazum in da bo predsednik Obama odgovoril z vetom. Vprašanje je, ali bodo nasprotniki zbrali dvotretjinsko večino v obeh zbornicah, da tega presežejo.
Najboljši možni iztržek
Bela hiša se je lotila dvojne protiofenzive, zunanji minister John Kerry utrjuje podporo za dogovor v tujini, medtem pa predsednik Obama prepričuje Američane, da je doseženo ta hip najboljši možni iztržek. Pri tem je zelo samozavesten, kritike sporazuma je označil za »ignorante«, »prodajalce izmišljotin« ter ujetnike razmišljanja, ki »daje vojni prednost pred diplomacijo«. »Od vseh zunanjepolitičnih tem, s katerimi sem se soočil kot predsednik, še nikoli nisem bil bolj prepričan, da gre za premišljeno politiko in pravilno odločitev,« je sporočil.
Bela hiša se sicer ne trudi več prepričevati nasprotnikov jedrskega dogovora, pač pa utrditi dokaze o njegovi pravilnosti ter spodbuditi neodločene, naj ga podprejo. Predsednik je v nedeljo znova poudaril, da je zdaj na preizkusu tudi verodostojnost ZDA, potem ko so s partnerji v mednarodni pogajalski skupini po mesecih trdega dela našli skupni jezik. Prav tako ni hotel govoriti o morebitnih posledicah za Teheran, če sporazum propade, saj »pri pomembnih vprašanjih ne pričakujem neuspeha«.
Obama se je zapletel v oster spopad z Aipacom, močno proizraelsko lobistično organizacijo, ki je resda ni imenoval. Toda v odmevnem govoru na Ameriški univerzi v Washingtonu je obsodil »lobiste«, ki naj bi porabili milijone dolarjev za poudarjanje podobne retorike, kot je potisnila ZDA v vojno v Iraku. Čeprav so v Beli hiši nemudoma zanikali, da je mislil na Aipac, so v washingtonskih krogih takoj razumeli namig. Odgovor je prišel v četrtek, ko je vplivni demokratski senator Charles Schumer (ki je judovske vere) oznanil, da bo glasoval proti sporazumu.
Sporazum ali vojna
Udarec je toliko bolj boleč, ker Obama potrebuje podporo 34 od 46 demokratskih senatorjev, Schumer pa velja za naslednjega vodjo demokratov v senatu, kar pomeni, da je eden najbolj vplivnih politikov v kongresu. V spodnjem domu Nancy Pelosi tokrat ostaja zvesta Beli hiši in nabira 146 demokratskih glasov (od 188 poslancev stranke), s katerimi bi preprečili padec veta. Po Schumerjevi odločitvi je tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest dejal: »/N/e vem, ali je bila vlada premalo prepričljiva, zagotovo pa ni toliko potrošila ...« Aipac naj bi namreč v kampanjo proti sporazumu vložil kar 20 milijonov dolarjev.
Po drugi strani je na Obamo letelo kar nekaj kritik, ker je poenostavil odločanje o Iranu na sporazum ali vojna. Toda hkrati ni jasno, kakšne so druge možnosti, saj Teheran zagotovo ne bo privolil v nova pogajanja, kaj šele v ostrejše pogoje. »Naši odnosi z Rusijo so po zasedbi Krima tako slabi, da ne bodo na naši strani, Kitajska se ukvarja z ohlajanjem gospodarstva in je manj pripravljena na sodelovanje, Evropejci se trudijo izkopati iz evrske luknje in si želijo poslovnega sodelovanja z Iranom,« je razmere ocenila Kori Schake iz konservativne mnenjske organizacije Hoover Institution.
