Tiskane izdaje
New York – Predsedniška kampanja v ZDA se je pred volilnim torkom sprevrgla v oster boj ne za vsako zvezno državo, pač pa za vsako mesto, za vsak volilni okraj, saj ankete kažejo tesen izid. Demokrati so v boj poslali vse vplivne podpornike Hillary Clinton, s predsednikom Barackom Obamo na čelu, Trump se zanaša na otroke.
Sporna pomilostitev
Zvezna policija je nadaljevala nenavadno prakso razkrivanja podatkov, ki bi lahko vplivali na volilni rezultat. Na spletni strani so objavili 129 strani dokumentov iz leta 2001, ko so preiskovali ozadje sporne pomilostitve finančnika Marca Richa. Ta je bil znan po kršitvah vseh vrst embargov in po podkupovanju uradnikov, zaradi goljufij pri prodaji nafte iz Teksasa in utaje davkov pa je postal cilj zvezne preiskave v ZDA in pred obtožnico o 65 kaznivih dejanjih in z več kot tristo leti zagrožene kazni pobegnil v Švico.
Predsednik Bill Clinton ga je pomilostil na prošnje Izraela, gotovo niso škodile niti bogate donacije Richeve nekdanje soproge Denise za gradnjo Clintonove predsedniške knjižnice v Arkansasu ter za senatno kampanjo soproge Hillary. Toda pomilostitev, podpisana le nekaj ur pred odhodom iz Bele hiše, je sprožila ostre odzive, obsodili so jo celo tesni sodelavci nekdanjega predsednika. Clinton je kasneje odločitev obžaloval in jo označil za »slabo politiko« (menda je poskušal tudi tako spodbuditi izraelsko-palestinska pogajanja), ki »ni bila vredna madeža na mojem ugledu«.
Preiskavo o pomilostitvi je dokončal James Comey, sveže imenovani državni tožilec iz južnega okrožja New Yorka. Danes je Comey direktor FBI in novo torišče volilne tekme. Njegovo pismo, v katerem je kongresu naznanil oživitev preiskave o zasebnem poštnem strežniku nekdanje zunanje ministrice, je zasukalo tok volilne tekme, kampanja Clintonove se sprašuje, zakaj so v dneh pred volitvami objavili še dokumente o preiskavi njenega soproga.
Pozivi k odstopu
V FBI trdijo, da gre za avtomatski postopek objave dokumentov, v njihovi poplavi je tudi preiskava proti Fredu Trumpu, očetu republikanskega kandidata. Toda naslov na spletnem omrežju twitter, ki ga FBI uporablja za napoved novih dokumentov, je bil leto dni povsem nedejaven, oživel je šele v nedeljo in začel bruhati poplavo povezav na različne dokumente. Na preiskavo o Billu Clintonu je opozoril z naslovom William J. Clinton Foundation, čeprav dokumenti ne dajejo povezave med dobrodelno organizacijo družine Clinton in končano preiskavo.
Zadnja objava FBI v ZDA sicer še zdaleč ni sprožila tolikšnega odmeva kot napoved direktorja Comeyja, da nadaljujejo preiskavo predsedniške kandidatke. Vzbudila pa je novo čudenje, zakaj zvezna policija ni počakala do volitev, še posebej ker arhivski dokumenti ne vsebujejo novih podatkov. »Kakršnikoli so že razlogi v ozadju, zadnja objava je še bolj ožigosala FBI kot zvezni urad za posredovanja [uradno ime je zvezni urad za preiskave],« se je David Axelrod, nekdanji svetovalec predsednika Baracka Obame, čudil aktivnostim pred volitvami.
Še posebej ker je zvezna policija poleti pri preiskavi sklada Clintonovih in povezav nekdanjega vodje Trumpove kampanje z Rusijo ravnala precej bolj previdno in pred volitvami ni želela razkrivati podatkov.
Medtem ko se pojavljajo pozivi k odstopu Comeyja, Bela hiša poskuša vzdrževati nevtralno stališče. Predsednik Barack Obama je včeraj vseeno namignil, da dejanje direktorja ni v skladu z običaji. »Ne delujemo na namige, ne delujemo ob nepopolnih informacijah,« je dejal in opozoril, da dosedanje preiskave nekdanje zunanje ministrice niso našle ničesar, kar bi bilo kaznivo.
Ravnodušnost temnopoltih
Oživljeni madež e-pošte bo tako ostal, saj FBI zelo verjetno ne bo uspelo končati preiskave do torka. Medtem je zadnja anketa ABC in Washington Posta pokazala, da sta Clintonova in Trump s 46 odstotki podpore že izenačena na ravni celotnih ZDA. Bolj pomembno je razpoloženje v posameznih zveznih državah, kjer ima demokratka še vedno zadostno prednost, analitik Nate Silver ji pripisuje 69-odstotne možnosti za zmago.
Toda hkrati se njen tabor že ves čas srečuje s pomanjkanjem navdušenja, ki je potrebno, da privabi Američane na volišča. Slaba novica za Clintonovo je precej slabši odziv temnopoltih volivcev, kot pa ga je ob svojih zmagah sprožil predsednik Obama. Tako so v Severni Karolini v predčasnem glasovanju našteli 16 odstotkov manj temnopoltih volivcev in 15 odstotkov več belih kakor pred štirimi leti.
Zato je Obama včeraj v Severni Karolini agitiral za Clintonovo, vse svoje podpornike pa pozval, naj odidejo na volišča. »Vsi morate razumeti, da je vse, kar sem naredil, odvisno od tega, da me bo nasledil nekdo, ki verjame v enake stvari kot jaz,« je nagovoril temnopolto skupnost in jo opozoril, da jim predsednik Trump ne bo prinesel večje družbene pravičnosti.
