Tiskane izdaje
Po ugotovitvah zdravnikov ima 80-letni senator glioblastom, agresivni maligni tumor, ki ga preživi le malo obolelih. Pokojni demokratski senator Edward Kennedy je umrl petnajst mesecev po tem, ko so zdravniki pri njemu odkrili enako bolezen. Novica je sprožila val spodbudnih sporočil, nekdanji predsednik Barack Obama, ki se je z McCainom meril v predsedniški tekmi 2008, je zapisal, da je senator »ameriški heroj in eden najbolj pogumnih borcev, kar sem jih kdaj spoznal. Rak ne ve, koga se je lotil, pokaži mu vraga, John.«
Spodbudne besede je našel tudi Donald Trump, čeprav je bil pogosto tarča McCainovih kritik in je znan po zamerljivosti, med kampanjo pa se je vojnemu heroju posmehnil, češ da ima raje takšne junake, ki se ne pustijo ujeti. McCain je kot mornariški pilot sodeloval v vietnamski vojni, ko so ga sestrelili, je padel v roke severnovietnamskih sil in več kot pet let preživel v vojnem ujetništvu. Kot sinu admirala so mu ponujali zamenjavo, a ni hotel zapustiti svojih sotrpinov. Dolga leta mučenja in težkih razmer so že takrat načela njegovo zdravje.
John McCain. Foto: Yuri Gripas/Reuters
Odsotnost senatorja Arizone je dodatna težava za vodjo republikanskih senatorjev Mitcha McConnella, saj je se je večina desnice zdaj skrčila na le 51 glasov v stočlanski zbornici, kar ne bo pomagalo Trumpovim včerajšnjim pozivom, naj senatorji ne odidejo na dopust, dokler ne bodo zavrnili zdravstvene reforme bivšega predsednika Obame in sprejeli republikanski nadomestek zanjo. Na kosilu z njimi je posredno zagrozil, da upornike, kot je predstavnik Nevade Dean Heller − ta je s stisnjenim nasmehom sedel na njegovi desni − prihodnjo jesen čakajo težke volitve. Vse pa presenetil z izjavo, da »smo zelo blizu« sprejetju republikanske različice zakona o zdravstvu.
Novica o bolezni kolega je nekatere senatorje ujela ravno med sestankom s predstavniki Bele hiše − podpredsednikom Mikom Penceom, zdravstvenim ministrom Tomom Priceom in drugimi − o zdravstveni protireformi, na katerem so izvršniki zakonodajalce prepričevali, naj kljub notranjim sporom v senatu in premajhni podpori še ne vržejo puške v koruzo. Tako ni povsem jasno, kaj se bo v prihodnjih dneh dogajalo v senatu, o čem bodo glasovali in kdo − če sploh kdo − naj bi si premislil in morda podprl zakon. Jasno je le, da mnenje nenehno spreminja predsednik in skoraj vsak dan podpre drugačno rešitev.
Grožnje z desne
McConnel je pred tem že napovedal, da naj bi prihodnji teden na glasovanje dal samo predlog o ukinitvi Obamacara, a ta zelo verjetno ne bo dobil dovolj podpore. Še posebej, ker je kongresni urad za proračun včeraj objavil svojo novo oceno, po kateri bi zaradi ukinitve sedanjega sistema v enem letu brez zdravstvenega zavarovanja ostalo 17 milijonov ljudi, do konca tega desetletja pa kar 32 milijonov. Doslej je veljalo, da bi tovrstno glasovanje predvsem sprostilo poseben postopek proračunske poravnave, ki je v osnovi namenjen hitrejšemu sprejemanju proračuna z navadno večino in onemogoča obstrukcijo opozicije, z leti pa so ga senatorji začeli uporabljati kot obvoznico za vrsto drugih pobud. Toda eno od pravil je, da ne moreš začeti nove poravnave, dokler poteka prejšnja.
Trumpove grožnje pa so sprožile val bojazni, da bo glasovanje evidenca upornih senatorjev desnice, ki bodo nato postali grešni kozli in tarča najbolj konservativnih volivcev. Podkrepilo jih je prizadevanje skrajnih konservativcev v spodnjem domu, združenih v poslanski skupini Svoboda, ki želijo glasovanje o ukinitvi Obamacarae tudi v poslanski zbornici. Kar bo v težaven položaj postavilo republikansko vodstvo spodnjega doma, saj nočejo izpostaviti svojih poslanskih kolegov iz bolj zmernih okrožij. Še posebej, ker ankete kažejo, da 70 odstotkov desničarskih volivcev še vedno podpira razgradnjo reforme Obamacare, konservativni aktivisti pa že napadajo zmerne republikance.
Odmevni intervju
Trump ni mogel iz svoje kože in je ob vseh zdravstvenih zapletih, s katerimi se sooča njegova stranka, poskrbel za odmeven pogovor za New York Times. V njem je pozornost znova usmeril na rusko preiskavo, posredno grozil posebnemu preiskovalcu Robertu Muellerju, ozmerjal odstavljenega direktorja FBI Jamesa Comeyja in − kar je najbolj presenetljivo − javno izražal dvom o pravosodnem ministru Jeffu Sessionsu ter nezadovoljstvo z njegovimi odločitvami.
Po predsednikovih besedah nekdanjega senatorja iz Alabame in enega njegovih prvih podpornikov nikoli ne bi imenoval na vladni položaj, če bi vedel, da se bo zaradi srečanj z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom izločil iz odločanja o ruski preiskavi. To odločitev je imenoval »zelo nepravično do predsednika« in se pritoževal, da je pripeljala do imenovanja posebnega preiskovalca. Temu pa je prek časnika zabičal, naj se nikar ne loteva zadev, ki niso povezane z Rusijo, rdeča črta, ki je ta ne bi smel prestopiti, so menda finance družine Trump. Minister Sessions je danes požrl očitke in dejal, da ima rad svoje delo in ga bo opravljal »tako dolgo, kot bo primerno«.
