Obrambni proračun ZDA: Boj na vojaškem požiralniku

Peti veto v karieri ameriškega predsednika Baracka Obame je bil namenjen vojaškemu proračunu, Nobelov nagrajenec za mir pa nima težav z vrtoglavimi 612 milijardami dolarjev, ampak z načinom, kako jih je desnica v kongresu nabrala skupaj. Proračunski boj med republikanci in Belo hišo se tako seli nazaj v poslanske klopi.

Republikanci so skrajni verniki v cerkvi zategovanja pasu, ki pridiga klestenje državne porabe kot zdravilo za okrepitev gospodarske rasti in reševanje proračunskih težav. Varčevali bi pri socialnih programih, pri obrambnem proračunu pa so izjemno radodarni, kljub temu da imajo ZDA že desetletja daleč največji proračun na svetu. Obama in demokrati na drugi strani trdijo, da je potrebno varčevanje uravnovesiti z višanjem davkov za najbolj premožne in gospodarsko rast spodbuditi tudi z večjo domačo porabo.

Obama je v četrtek v Ovalni pisarni ob vložitvi veta priredil koreografijo za medije, med katero je dejal, da je pripravljen podpreti obrambni proračun, če ne bo uporabljen za izsiljevanje. »Smo sredi proračunske razprave, sestavimo proračun (države), ki bo primerno poskrbel tako za nacionalno kot za gospodarsko varnost. Ter zagotovimo, da bomo na tvoren način reformirali našo vojaško porabo in jo naredili vzdržno na dolgi rok,« je sporočil republikancem. Ti so ga seveda nemudoma obtožili, da zaradi političnih ciljev ogroža plače vojakov in varnost države.

Vojska in okolje

Vrh republikancev je že ob odhodu predloga v Belo hišo razgrinjal grozote, ki bi lahko doletele ZDA, če ga bo predsednik zavrnil. Jedro spora je okoli 90 milijard dolarjev, ki jih je desnica je vključila v 612 milijard dolarjev vreden paket kot sredstva za vojno in tako zaobšla kazenske varčevalne ukrepe. Ti so v veljavi od 2013, saj sta kongres in Bela hiša 2011 sklenili sporazum, da bodo sprejeli politično usklajen proračun države, ali pa bodo uvedli obsežne reze v domačo porabo (kazen za demokratom ljube socialne programe) in stroške za vojsko (ta je svetinja republikancev).

Obama zahteva, naj zvišajo tudi domačo porabo, republikansko vodstvo pa predsedniku že očita, da se igra z državno varnostjo in da mu ni mar za usodo vojakov. Hkrati trdijo, da imajo dovolj glasov za dvotretjinsko večino v senatu in poslanskem domu, ki je potrebna za zavrnitev petega veta predsednika. V senatu naj bi to držalo, saj si nekateri demokrati ne želijo nakopati videza, da ne podpirajo oboroženih sil. Težje naj bi bilo v spodnjem domu, kjer bi republikansko vodstvo moralo na svojo stran pridobiti dvajset poslancev, a za zdaj kaže, da jim ne bo uspelo.

Desnica računa, da se jim bo pridružilo še več prebežnikov iz demokratskih vrst, kot je neodvisni senator iz države Main Angus King (ki sicer glasuje z demokrati). »Predlog obrambnega proračuna vsebuje pomembne politike, kot je reforma vojaških nabav, problem spolnih napadov v vojski, brzdanje možne uporabe mučenja in izboljšave vojaškega pokojninskega sistema. Veto vse to postavlja na kocko,« je Angus sporočil, da tokrat ne bo stal na strani predsednika.

To ni prvi veto na obrambni proračun, predsedniki so se za podobne ukrepe odločili že v letih 1978, 1988, 1995 in 2007. Toda po besedah republikanskega senatorja Johna McCaina, enega najbolj vnetih advokatov vojske v kongresu (in Obamovega tekmeca na volitvah 2008), je sedanji vrhovni poveljnik prvi, ki je tako ostro taktiko uporabil kot vzvod za pritisk v notranjepolitičnih spopadih in ne zaradi konkretnih postavk v proračunu. »Če želimo več denarja za naše vojake, potem hoče tudi več denarja za okoljsko agencijo. Tako preprosto je,« je McCain razložil taktiko Bele hiše.

Težave na obzorju

Spodnji dom naj bi o vetu odločal prihodnji teden (5. novembra), poslanka Nancy Pelosi, ki vodi njegovo demokratsko manjšino, pa trdi, da desnici ne bo uspelo zbrati potrebnih glasov za njegovo razveljavitev. »Z vetom je predsednik zagotovil, da bodo možje in žene v uniformah ter celotna vojska dobili stalnost, ki jo potrebujejo, ne pa proračunskih trikov republikancev,« je poskušala zavrniti plaz obtožb z desnice. Posebni vsakoletni zakoni o proračunski porabi namreč po mnenju kritikov Pentagonu otežujejo dolgoročno načrtovanje.

Pri tem je predlog desnice celo skladen s porabo za vojaške programe, kot jo je v svojem predlogu državnega proračuna načrtoval Obama. Toda s pretakanjem denarja preko posebnega sklada za vojno (od slabih 90 milijard naj bi jih 38 šlo za delo in vzdrževanje oporišč, ne pa neposredno za vojne operacije) so se hkrati izognili podobnemu dvigu denarja za druge, nevojaške programe in sprožili jezo levice. Vse to kaže, da je širši dogovor o proračunu ZDA nemogoč, hkrati pa opozarja, da se država znova bliža ustavitvi dela vlade, če obe strani do decembra ne bosta našli skupnega jezika.