Tiskane izdaje
Vesoljske ambicije Kitajske so neločljivo povezane z njeno vlogo globalne voditeljice, vodje projekta nove svilne ceste in nove supersile v tehnoloških inovacijah.
Kitajska je ta mesec zabeležila pomemben neuspeh in hkrati naredila velikanski korak naprej v svojem vesoljskem programu. Najprej so 2. julija izstrelitev zmogljive rakete Dolgi pohod-5 s komunikacijskim satelitom Shijian-18 razglasili za neuspeh, nekaj dni pozneje je skupina kitajskih znanstvenikov izvedla prvo teleportacijo fotonov z Zemlje do 1400 kilometrov oddaljenega satelita. Dogodka sta dokaz dinamike, s katero se razvija kitajski vesoljski program. Od leta 1970 je Kitajska izstrelila več kot sto satelitov. Samo lani je iz njenih izstrelišč poletelo 25 raket.
Neuspeh Dolgega pohoda-5, ki v nižjo Zemljino orbito lahko ponese 25 ton, v geostacionarno pa 14 ton tovora, še preiskujejo, glede na to, da bi lahko vplival na načrt, po katerem naj bi prvi Kitajec stopil na Luno najpozneje leta 2036. Govori se tudi o tem, da bi Indija utegnila vse to izkoristiti za prevzem vodstva v vesoljskem tekmovanju, ki poteka med azijskima silama.
A v Pekingu imajo daljnosežne načrte, ki segajo vse do Marsa, pozneje tudi do Jupitra in naprej. Ker ameriški zakoni Nasi prepovedujejo sodelovanje s Kitajsko v vesoljskem programu, razen ko to posebej odobri kongres, se azijska sila vse bolj opira na svoj lastni razvoj. To pa jo sili, da mora celotno gospodarstvo preusmeriti v nove kakovosti in tehnološke inovacije. Rezultati so že opazni. Kljub neizogibnim neuspehom kitajski veliki pohod v vesolje zelo hitro napreduje.
ZDA in Rusija,
Čez dva dni bo hrumenje raketnih motorjev na kazahstanskih stepah spet opomnilo ZDA, da so morda res zgradile Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in da jo upravljajo, toda usoda astronavtov v njej je v rokah Rusije, edine države, ki ima – kljub drastičnemu zmanjšanju sredstev za vesoljske programe – zmogljivosti, da ljudi redno pošilja v vesolje in jih tudi pripelje nazaj.
Za povečavo klikni na grafiko.
