Tiskane izdaje
Orkanski vetrovi in silovit dež so prinesli nevarne poplave, brez električne energije je ostalo več kot 6 milijonov ljudi. Sončni državi je v tolažbo, da je ujma oslabela precej hitreje, kot so napovedali. Kljub temu so v nacionalnem središču za viharje opozorili, da lahko tudi v tropskem viharju sunki vetra dosežejo moč orkana. Na jugu države so prebivalci pregledovali škodo, najhuje je na otokih Keys, ki so bili praktično odrezani od zunanjega sveta, saj je policija zaprla cesto US-1, dokler ne bodo ocenili varnosti mostov. Obalna straža je prepovedala prihod plovil, saj je zaradi ostankov uničenih ladij, zgradb in vozil dostop preveč nevaren.
Na območju Tampe so doživeli prvi večji orkanski udar po letu 1921, najbolj so jih prizadele narasle vode. Podobno so poplave v Jacksonvillu, okoli 650 kilometrov severneje od točke, na kateri je Irma kot orkan druge stopnje (od petih) privršala na kopno, za več kot 30 centimetrov podrle rekord iz leta 1964. Orkanske razmere so nekateri izrabili za roparske pohode.
Policija je v Fort Lauderdalu aretirala devet ljudi, potem ko jih je ekipa lokalne televizije posnela pri vlomu v športno trgovino. »Zaporna kazen zaradi para športnih copat je precej slaba odločitev,« je opozoril prebivalce vodja policije Rick Maglione. Podobno so svarili tudi v drugih okrožjih. Na prihod neurja so se pripravljali v sosednji Georgiji, v Atlanti so prvič razglasili nevarnost tropskega viharja, na enem najbolj prometnih letališč v ZDA so odpovedali številne polete zaradi nevarnosti strižnih vetrov. Ujma naj bi danes in jutri dosegla Alabamo, Misisipi in Tennessee.
Karibsko opustošenje
S Floride doslej še niso poročali o smrtih, povezanih z vremensko ujmo (danes so pregledovali poplavljene in uničene otoke Keys), je pa na Karibih umrlo najmanj 38 ljudi. Karibsko otočje je prestalo Irmin najhujši udar, vetrovi so rekordnih 37 ur pihali z okoli 300 kilometri na uro. Orkan se je usmeril ob severni obali Kube, kjer je po včerajšnjem uradnem poročilu umrlo najmanj deset ljudi. Še huje je na Malih Antilih, na nekaterih otokih naj bi bilo uničenih 90 odstotkov stavb, otok Barbuda je menda opustošen. S francoskega dela St. Martina so prišla poročila o brezvladju in oboroženih tolpah, ki ropajo domove in iščejo hrano.
Vlade Velike Britanije, Francije in Nizozemske se branijo obtožb o prepočasnem ukrepanju in pošiljajo dodatno pomoč. Danes naj bi na St. Martin odpotoval francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je ukazal povečati število vojakov na 2200, s čimer si želijo umiriti kaotične razmere. Na nizozemskem delu otoka so vojaki in policisti že v nedeljo ustavili val ropanja. Premier Britanskih Deviških otokov Orlando Smith je obvestil London, da je položaj kritičen in da bo potrebna izčrpna pomoč za obnovo, poslovnež Richard Branson, ki prebiva na tem območju, je pozval k oblikovanju karibskega »Marshallovega načrta za obnovo po katastrofi«. V tolažbo je, da je orkan Jose, ki je za Irmo grozil otočju, oslabel na 2. stopnjo in se usmeril proti odprtemu morju, čeprav je zaradi tega ovirana dostava pomoči.
Pomoč Evropske unije karibskim otokom
Evropska unija je sicer z današnjo pomočjo dopolnila že uvedene ukrepe v podporo prizadetim karibskim državam in ZDA. Evropska komisija je prejšnji teden namreč aktivirala instrumente za nujni odziv, Center za usklajevanje nujnega odziva pa je v stalnem stiku z državami članicami EU zaradi koordinacije pomoči. Satelitski sistem Copernicus slika prizadeta območja in pomaga pri ocenjevanju posledic in škode, ki jo je povzročil orkan. Humanitarni strokovnjaki EU, napoteni na prizadeta območja, še naprej sodelujejo z lokalnimi organi in koordinirajo dostavo pomoči.
Foto: Carlos Barria/Reuters
Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides je ob tem povedal, da je naša moralna obveznost pomagati ljudem, ki so jim bila uničena ali ogrožena življenja in domovi. Vsaka država in regija lahko zaprosi za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, EU pa jim je pripravljena zagotoviti podporo.
Trump sprostil zvezno pomočAmeriški predsednik Donald Trump, ki je že pred dnevi potrdil prošnjo Floride za zagotovitev izredne zvezne pomoči za odpravo posledic orkana, je v nedeljo tudi podpisal odlok za razglasitev naravne katastrofe. Posamezniki in lastniki podjetij bodo tako lahko zaprosili za zvezno pomoč po uničujočem orkanu.
Poplave v soseski Brickell ob prehodu orkana Irma v Miamiju. Foto: Stephen Yang/Reuters
Trump je še sporočil, da bo, takoj ko bo to možno, odpotoval na Florido, kjer si bo ogledal škodo, ki jo je za seboj pustil orkan. Ni pa hotel podati okvirne ocene gmotne škode. »Zdaj nas skrbijo življenja, ne stroški,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.
Zasenčeni spomin
V ZDA so še vedno daleč od ocene posledic, toda s posredno škodo za turizem bi te lahko znašala celo do 100 milijard dolarjev. »Stalo bo zelo veliko denarja, toda zdaj nas skrbijo življenja, ne stroški,« je oznanil Donald Trump in napovedal, da bodo zvezne oblasti namenile Floridi vso možno pomoč in da jo bo kmalu obiskal. Ameriški predsednik je včeraj z minuto molka zaznamoval 16. obletnico napada na ZDA, ko so teroristi ugrabili štiri letala in dve strmoglavili v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, eno je treščilo v stavbo obrambnega ministrstva, četrto pa so po uporu potnikov teroristi strmoglavili na polje v Pensilvaniji.
V napadu je umrlo skoraj 3000 ljudi. Danes so v New Yorku v spominskem parku znova prebirali njihova imena. Po besedah zgodovinarja Jeremija Surija so teroristi dodobra spremenili podobo sveta, ZDA so se »vpletle v vojne za izvažanje demokracije, medtem pa se ta doma razkraja«.
