Tiskane izdaje
Ameriški podpredsednik Joe Biden je v odnosu Bele hiše do Kremlja prevzel vlogo strogega policista in Moskvo ostro kritiziral, da je z napadom na Ukrajino povzročila tamkajšnjo humanitarno tragedijo. Če je zunanji minister John Kerry sredi maja ob srečanju z ruskim vrhom ubral spravljivejše tone, je Biden znova zaostril obtožbe.
»Pomoč Ukrajini proti ruskim napadom je nujna za brzdanje prihodnje agresije,« je ameriški podpredsednik v sredo dejal v govoru na liberalnem washingtonskem inštitutu Brookings. Po njegovih besedah bodo ameriške sankcije proti Rusiji veljale tako dolgo, dokler mirovni dogovor iz Minska ne bo v celoti uresničen, »česar ne bomo vedeli pred koncem leta«, poudaril je tudi zavezo ZDA, da bodo Ukrajini pomagale pri urjenju enot in opremljanju vojske. Slednje podpirata tudi obrambni minister Ash Carter in vodja vrhovnega štaba general Martin Dempsey, Biden pa je dejal, da je potrebno »opraviti razpravo o oboroževanju Ukrajine«.
Ameriški predsednik Barack Obama se je doslej upiral pobudam za pošiljanje orožja, saj nekateri strokovnjaki v ZDA opozarjajo pred prilivanjem olja na ukrajinski ogenj in bi se ameriško oboroževanje ukrajinskih enot lahko sprevrglo v posreden spopad z Rusijo. Belo hišo od takšnih rešitev odvrača tudi precejšen odpor v Evropski uniji, zato je raje okrepila finančno pomoč Kijevu in napovedala dodatnih 18 milijonov dolarjev humanitarne pomoči, kar bo skupni ameriški prispevek Ukrajini povečalo na 61 milijonov dolarjev. Precej bolj bojeviti so ameriški poslanci, saj so marca s kar 348 glasovi iz obeh strank podprli sicer neobvezujočo resolucijo o pošiljanju ameriške oborožitve v Kijev.
Miti in iluzije
V enem doslej najbolj ostrih govorov ameriškega vrha na račun Kremlja se je Biden lotil tudi predsednika Putina in dejal, da njegova vizija sveta Evropejcem in Rusom ponuja »le mite in iluzije«. Po njegovih besedah Moskva uporablja korupcijo in oligarhe kot svoje orodje. »Korupcija je novo orožje zunanje politike, je kot strup za delovanje demokracije,« je poudaril ameriški podpredsednik in dodal, da ruska vlada financira politične stranke in se loteva podobnih koruptivnih metod, da bi zasejala razpoke v evropsko politiko.
Bidenov nagovor ne pomeni nujno zasuka od Kerryjevega prizadevanja, da bi v ruskem letovišču Soči našel skupen jezik z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom in predvsem predsednikom Putinom. Srečanje, ki ni prineslo nobenih pomembnih dogovorov, so označili kot uspešno, kar je le znak, kako globoko so zdrsnili odnosi med državama. V Moskvi so ga razglasili za znak ameriške predaje, na Zahodu so nekateri trdili, da gre za mehčanje ameriških tonov, čeprav so iz Washingtona hkrati prihajale obtožbe, da Rusija ni umaknila težkega orožja in tako krši dogovor iz Minska.
ZDA potrebujejo sodelovanje Moskve pri reševanju vse bolj zapletenih razmer v Siriji, Jemnu in Libiji, Rusija je sestavni del mednarodne pogajalske ekipe, ki z Iranom sklepa dogovor o njegovem jedrskem programu. Če je Biden po eni strani ubral ostre tone, je hkrati dejal, da nesoglasje v Ukrajini ne pomeni, da državi ne moreta sodelovati pri drugih mednarodnih temah. »V svojem bistvu je Putin praktičen, pritiska tako dolgo, dokler na naleti na odpor, ki je prevelik, da bi ga zlahka strl,« je prepričan.
Biden je tako v nekoliko tršem jeziku ponovil prepričanje svojega šefa, predsednika Baracka Obame, ki je dan prej po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v Beli hiši kritiziral »vedno bolj agresivno držo« Rusije do Ukrajine. Moskvo je pozval naj »preneha podpirati separatiste in umakne vse svoje sile iz vzhodne Ukrajine«. Poveljnik Nata general Philip Breedlove je v začetku meseca na pričanju v senatu dejal, da ruske okrepitve za upornike kažejo na morebitno novo poletno ofenzivo.
Dokazi o posegu
Medtem ko z rusko-ukrajinske meje prihajajo nove fotografije ruskih vojaških okrepitev, je ameriška mnenjska organizacija Atlantski svet včeraj objavila poročilo, v katerem s pomočjo uporabe splošno dostopnih spletnih storitev dokazujejo rusko vojaško navzočnost v Ukrajini. »Neodvisni strokovnjaki so s prosto dostopnimi viri in natančno metodologijo pokazali, da so bile ruske enote in rusko orožje pomemben del boja na ukrajinskem vzhodu,« trdi John Herbst, nekdanji ameriški ambasador v Ukrajini in eden od soavtorjev poročila.
Medtem ko poročilo temelji na do februarja posnetih fotografijah, je Stoltenberg v sredo v Washingtonu dejal, da obstaja obilo dokazov, po katerih so ruske enote še vedno na ozemlju Ukrajine. Ameriški zunanji minister Kerry pa je po poročanju New York Timesa s sabo v Soči odnesel fotografije, ki so dokazovale navzočnost ruskega protiletalskega in drugega orožja v Ukrajini. Medtem ko ti posnetki niso javni, so ruski uradniki fotografije Nata označili kot »lažne informacije«.
Zaostrovanje Bele hiše prihaja v trenutku, ko se članice Evropske unije pripravljajo na glasovanje o podaljšanju gospodarskih sankcij proti Rusiji. Zato verjetno ni naključje, da je Biden v sredo poudarjal, kako je spopad v Ukrajini »preizkus za Zahod« ter da »Rusija poskuša omajati svoje evropske sosede in okrepiti svoj gospodujoč položaj«.
