Tiskane izdaje
Načrti nove ameriške administracije, po katerih naj bi z uvajanjem novih, posodobljenih, predvsem pa »fleksibilnejših« jedrskih orožij z manjšo eksplozivno močjo preuredili svoj jedrski arzenal in ga naredili uporabnejšega, so zlasti v Rusiji in na Kitajskem naleteli na ostre kritike.
Kar je najbolj skrb vzbujajoče v novem, 75 strani dolgem »Pregledu jedrskega stanja« (Nuclear Posture Review - NPR), ki ga je Pentagon objavil v petek, je po prepričanju opazovalcev predvsem »legalizacija« uporabe ameriškega jedrskega orožja. Washington naj bi ga bil namreč po novem pripravljen brez zadržkov uporabiti tudi kot odgovor na nejedrski napad velikih, strateških razsežnosti (na primer na množičen napad s kemičnim, biološkim, tudi kibernetskim in klasičnim orožjem). Druga skrb vzbujajoča novost je napovedano izdatno spodbujanje in financiranje razvoja tako imenovanih mini jedrski bomb, s katerimi bi bilo na tak napad mogoče odgovoriti, ne da bi s tem tvegali svetovno jedrsko kataklizmo, in tretje presenečenje je ameriško sklicevanje na to, da imajo tovrstna miniaturna jedrska orožja že dolgo tako rekoč vse velike jedrske sile, predvsem Rusija, in da naj bi ZDA za njimi preveč zaostale.
Kontinuiteta, ne le Trump
Predsedniku Donaldu Trumpu, ki vse od predvolilne kampanje o jedrskem orožju in njegovi uporabi daje zelo protislovne izjave od »ognja in besa«, ki da ga bo doživel Kim Džong Un, do tega, da sam nikoli ne bi uporabil jedrskega orožja, kot je dejal v nedavnem nagovoru naciji (v predvolilni kampanji je svetovalce menda vztrajno spraševal, zakaj jedrske bombe ne uporabijo proti Islamski državi), je torej uspelo tisto, kar je ves čas obljubljal. Okrepil bo ameriško jedrsko moč in še povečal zastraševalne učinke ameriške jedrske oborožitve.
To sicer ni nekaj povsem novega, pravijo poznavalci, in tudi ne zgolj Trumpova zasluga. O tako imenovani jedrski »triadi« (kombinaciji jedrskega udarca s kopnega, zraka in morja), za posodobitev katere bodo ZDA potrebovale več kot bilijon dolarjev, je govoril že Trumpov predhodnik in Nobelov nagrajenec za mir Barack Obama v svoji »Nuclear Posture Review 2010«, ki prav tako ni povsem izključeval uporabe jedrskega odgovora »v ekstremnih pogojih«. Novo je kvečjemu to, da Trumpova jedrska doktrina tokrat izrazito uperjena proti Rusiji, da se brez vsakršnih dokazov sklicuje na orožja, ki naj bi jih »revizionostični« jedrski sili Rusija in Kitajska že imeli (najbolj famozen je pri tem ruski »jedrski torpedo«, ki naj bi neopazno preplul Tihi ocean in eksplodiral ob ameriških obalah), in da v zaostrenih varnostnih razmerah lahko privede tudi do uporabe takih »miniaturnih« jedrskih orožij, ki bi jo bil pregovorno nezanesljivi Trump morda pripravljen celo ukazati.
Protesti Moskve in Pekinga
V ruskem zunanjem ministrstvu so se na objavo nove ameriške jedrske doktrine odzvali z »globokim razočaranjem«. Vzrok naj bi bila predvsem »hujskaški in protiruski« ton nove ameriške doktrine, iz katere že na prvi pogled bije v oči, da poskuša Washington z razvojem novih, manjših jedrski orožij v prvi vrsti zastrašiti predvsem Rusijo. Dokument je, kot pravijo v Moskvi, poln »protiruskih klišejev«, od sklicevanj na »agresivno rusko obnašanje« do »vmešavanja Rusije v vse mogoče notranje razmere« in njenega »kršenja cele vrste oborožitvenih sporazumov«, v resnici pa vso odgovornost za poslabšanje mednarodnih in regionalnih varnostnih razmer zgolj skuša prevaliti na tuja pleča.
Podobno se je na novo ameriško doktrino odzval tudi Peking, čeprav je v doktrini omenjen le skupaj s Severno Korejo in Iranom. V kitajskem zunanjem ministrstvu trdijo, da Kitajska svojo jedrsko moč ves čas drži na »minimalni, zgolj za svojo obrambo potrebni ravni«, in da bi se morale ZDA kot daleč največja jedrska sila zamisliti in končno enkrat otresti »mentalitete iz časov hladne vojne«.
Hirošimska je bila »mini«
Ker pri morebitni uporabi tako imenovanih »mini« jedrski bomb ne gre za majhno nevarnost, se je ob objavi ameriške doktrine oglasila tudi Nemčija, ki med evropskimi državami še vedno skladišči kar nekaj ameriških jedrskih konic. »Odločitev ameriške vlade za nova, taktična jedrska orožje kaže, da se je nova spirala jedrskega oboroževanja že začela,« je izjavil nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, pri tem pa od Trumpove administracije zahteval, naj namesto »pošiljanja povsem napačnih signalov« raje začne razmišljati o »novih razorožitvenih pobudah«.
Da se bo z uvajanjem taktičnega jedrskega orožja nujno začela nova jedrska oboroževalna tekma, so prepričani tudi strokovnjaki, ki trdijo, da tako imenovanih »mini bomb« že zdaj ni tako malo, kot bi si kdo mislil. Tudi Američani jih imajo kar nekaj (celo v Evropi – gre za tako imenovane taktične »leteče« bombe B-61). Da niso ravno nenevarne, pa kaže podatek, po katerem bi jedrski bombi, uporabljeni v Hirošimi in Nagasakiju, po današnjih merilih spadali v kategorijo »mini« jedrskih bomb z rušilno močjo od 15 do 20 kiloton.
