New York – Francoski predsednik François Hollande je prišel v Belo hišo s poslanstvom poenotenja boja proti Islamski državi. Toda njegov mednarodni pohod za sodelovanje sveta v boju proti skrajnežem je zasenčila turška sestrelitev ruskega bojnega letala. Tako poziv k sodelovanju pri reševanju sirske krize ostaja na simbolni ravni.
Že nameni obeh predsednikov, ki sta si včeraj izražala globoko solidarnost in podporo, so bili različni. Socialist Hollande si podobno kot ameriška desnica želi še odločnejšega vojaškega posredovanja ZDA, Barack Obama pa zagovarja dosedanjo strategijo Bele hiše in si želi predvsem tesnejšega obveščevalnega sodelovanja ZDA in EU. Tako je včeraj ponovno pozval k izpolnjevanju dogovora o posredovanju podatkov o letalskih potnikih. Hkrati njegove ostre besede na račun Rusije in njenega sodelovanja s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom ne kažejo, da bi se kmalu dogovorili o skupnem boju proti Islamski državi.
Hollande je prišel v Belo hišo iz Londona, jutri se bo (na precejšnjo nejevoljo Washingtona) srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, do nedelje naj bi govoril z voditelji Nemčije, Italije, Kanade in Kitajske ter generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom. Pariška tragedija mu daje kredibilnost pri iskanju mednarodnega soglasja ter prizadevanju za poenotenje ameriške koalicije in Rusije proti skrajnežem Islamske države. Toda po turški vojaški akciji se je odzivnost Moskve na takšne predloge močno zmanjšala.
Drugačne koalicije
Njegov francoski kolega je dejal, da bo svetoval Putinu, naj se bolj osredotoči na Islamsko državo. Tako Francija kot Rusija sta nedavni žrtvi napadov skrajnežev, a imata precej različna stališča o tem, kdo so krivci za sirsko krizo. Včeraj so se znova pokazale težave že pri osnovnem razumevanju, kdo so teroristi. V ameriških medijih se je krepilo prepričanje, da je Turčija izrabila kratek vstop ruskih letal v svoj zračni prostor za sestrelitev, ker so napadala turkmenske upornike, manjšino turškega izvora v Siriji, ki se bori proti Asadu.
Hollande je v Washingtonu ponovno obljubil neusmiljen odziv na pariški napad in ponovil, da »smo v vojni«. Ameriški predsednik, ki je že dobro desetletje v »vojni s terorizmom«, mu je obljubil pomoč v boju z Islamsko državo. Po Obamovih besedah »morilska ideologija« Islamske države ogroža ves svet, zato »je ne moremo dopustiti, treba jo je uničiti, to moramo narediti skupaj«. A je ostal zadržan do poslanstva francoskega kolega o oblikovanju »velike koalicije«, ki bi v tem boju povezala ves svet.
»Duh svobode,
Zavrnil je zamisli o pošiljanju ameriških vojakov v boj, podobno je včeraj zagotovil tudi Hollande in se strinjal s stališčem ameriškega kolega, da je to naloga lokalnih enot. Poudaril je nujnost zaprtja meje med Turčijo in Sirijo, ki jo skrajneži prečkajo v obe smeri.
Obama, ki se je vrnil s turneje po Aziji, je izrabil srečanje s francoskim kolegom tudi za zagotovilo domači javnosti, da skrbijo za varnost države. Dodal je, da se ne smejo predati strahu, saj bi to pomenilo zmago teroristov. »Del boja proti terorizmu je boj za pravice in svoboščine, v naši zgodovini so trenutki, ko smo zaradi strahu pozabili na te ideale,« je opozoril.
Američane, ki želijo zapreti vrata sirskim beguncem, je spomnil, da so na Kipu svobode – darilu Francije – vgravirane besede »Dajte mi vaše utrujene, revne, zgnetene množice, ki želijo zadihati svobodno«. »To je duh, ki ga potrebujemo te dni,« je sporočil.