Tiskane izdaje
»Prepričan sem, da je to prava pot za našo državo.« S temi besedami je panamski predsednik Juan Carlos Varela v ponedeljek pojasnil odločitev o pretrganju diplomatskih odnosov s Tajvanom in uradnem priznanju Ljudske republike Kitajske. Med televizijskim nastopom je dodal, da je azijska sila drugi največji uporabnik prekopa, ki čez Panamo povezuje Tihi in Atlantski ocean.
Za uradni Peking je to trojna zmaga: v odnosih s Tajvanom, v odnosih z ZDA in v odnosih s celotno Latinsko Ameriko.
Republika Kitajska, kakor se uradno imenuje Tajvan, ima zdaj diplomatske odnose z vsega 20 državami, ker je Panama ena najpomembnejših partneric Tajpeja, pa v igri ni zgolj politična simbolika.
»Naredili smo zgodovinski korak,« je dejal Varela in napovedal »novo obdobje« odnosov z drugo ekonomsko silo sveta, od katere zdaj pričakuje obsežna vlaganja in širše odpiranje kitajskega tržišča za panamske izdelke.
»Ljudsko republiko Kitajsko priznavamo kot edino vlado Kitajske,« je odločitev potrdila tudi podpredsednica in panamska zunanja ministrica Isabel Saint Malo, njen kitajski kolega Wang Yi pa je Panami izrazil dobrodošlico v pobudo (gospodarskega) pasu in (svilne) poti.
Spogledovanje med Pekingom in Panamo se je začelo že pred dvema desetletjema, v zadnjih desetih letih pa so potekala intenzivna pogajanja o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med njima. Panama je v vmesnem času postala tudi svojevrstno diplomatsko orožje Pekinga v njegovih odnosih s Tajvanom. Ko je bilo leta 2009 že vse pripravljeno za ta »zgodovinski korak«, je kitajski politični vrh preložil zaključni udarec Tajpeju, da bi na ta način okrepil položaj tedanjega tajvanskega predsednika Ma Jing Džeouja in njegovega Kuomintanga (Nacionalistične stranke).
Prestop Paname v kitajski tabor je v skladu s tem svojevrstna kazen za sedanjo tajvansko predsednico Cai Ing Ven, ki ji kitajsko vodstvo nikoli ne bo oprostilo, ker se je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ponudila za prvo protikitajsko karto v strateškem pokru med Washingtonom in Pekingom.
Kitajska je že zdaj druga največja uporabnica prekopa, ki čez Panamo povezuje Tihi in Atlantski ocean. Foto: Carlos Jasso/Reuters
Zadnji udarec v nasprotni smeri se je zgodil davnega leta 1999, ko je Tajvan vzpostavil diplomatske odnose z Makedonijo, kar je sprožilo kitajski veto v varnostnem svetu OZN, ko se je sprejemala odločitev o podaljšanju mandata mirovnih sil Svetovne organizacije v tej državi. Avantura Skopja je trajala le kratek čas, saj je Makedonija, ko se je izkazalo, da bo realiziran le manjši del od milijarde dolarjev vlaganj, ki jih je obljubil Tajpej, leta 2001 spet priznala Peking in se zavezala načelu »ene Kitajske«.
Kitajska je že usmerila velika vlaganja v smeri Paname, pred kratkim so se tako začela rekonstrukcijska dela v globokovodnem pristanišču v bližini karibskega vhoda v Panamski prekop. Ko je Varela 7. junija položil temeljni kamen bodočega kontejnerskega pristanišča Colon, kakor se bo uradno imenovalo, je bil to signal, da je sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov pripravljen za podpis.
Pričakovanja panamskih partnerjev od Kitajske so velika, koliko se jih bo izpolnilo, pa bo jasno že v bližnji prihodnosti.
