Tiskane izdaje
Berlin – Par medvedkov panda je danes v berlinskem živalskem vrtu sprejel ugledne goste. Črno-bela kosmatinca, ki ljubita bambusove vršičke, sta namreč obiskala kitajski predsednik Xi Jinping in kanclerka Angela Merkel. Kitajsko-nemško srečanje tik pred vrhom G20 v Hamburgu kaže pomembnost gospodarskih in političnih odnosov med osrednjima državama Evrope in vzhodne Azije.
Medvedka Meng Meng in Jiao Qing sta prispela v Nemčijo konec junija in na letališču Tegel so ju pričakali s posebnimi častmi, v tedanji poletni vročini z gasilskim vodometom. Zdaj sta berlinski živalski vrt, kamor so ju namestili, obiskala voditelja Nemčije in Kitajske. Redke in dragocene pande, pravi magnet za obiskovalce živalskih vrtov, so za Kitajsko pomemben del diplomacije, za državo, ki jih gosti, pa posebna čast – in za obe simbol dobrih odnosov. Nemčija in Kitajska se lahko pohvalita s tesnim gospodarskim in političnim sodelovanjem. Predsednik Xi Jinping je v članku za časopis Die Welt ponudil še tesnejše sodelovanje na meddržavni in mednarodni ravni.
Xi Jinping in Angela Merkel na obisku pri kitajskih pandah, ki so jih namestili v berlinski živalski vrt. Foto: AFP
Pomembnost kitajskega trga
»Pandovsko diplomacijo« nekateri tudi kritizirajo. V Amnesty International obsojajo takšno pridobivanje simpatij v času, ko so v kitajskih zaporih kritiki režima in pred berlinskim živalskim vrtom te dni demonstrirajo zagovorniki neodvisnosti Tibeta. Kanclerka pa priznava veliko pomembnost hitro razvijajoče se azijske velikanke, ki je na položaju najpomembnejše nemške zunanjetrgovinske partnerice prehitela ZDA in Francijo. Pomembnost kitajskega trga dokazuje tudi vprašanje obveznih kvot za električne avtomobile, o katerih razpravljajo v Pekingu. Najvišji nemški politiki od kanclerke do zunanjega ministra Sigmarja Gabriela so posredovali proti načrtom obveznega deleža 8, 10 in kasneje celo 12 odstotkov električnih avtomobilov za tuje izvoznike.
Ni še jasno, ali so prepričali kitajske sogovornike o tem, da potrebujejo več časa. Za nemško avtomobilsko industrijo in še posebej za podjetja, kot je Volkswagen, je kitajski trg zelo pomemben, kitajska podjetja pa zavzeto nastopajo v Nemčiji. Ponekod vzbujajo jezo s prevzemi tehnološko najnaprednejših podjetij, a so Nemčija in druge evropske države pomembne tudi za ambiciozen kitajski načrt svilne ceste. Kritiki najprej zahtevajo večje odpiranje kitajskega gospodarstva, a vsaj nekatere spore že rešujejo. Na koncu Kitajska »kvalificiranim« tujim investitorjem dovoli vstopiti na svoj trg obveznic.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in kitajski predsednik Xi Jinping. Foto: AFP
Razvojni model
Kanclerka in vodilni kitajski politiki se poleg tega glasno zavzemajo za globalizacijo v času, ko se ji pod Donaldom Trumpom odrekajo dosedanje najpomembnejše zagovornice ZDA, ter za spopad s podnebnimi spremembami, ki ga v republikanskem Washingtonu v sedanjih razmerah prav tako zavračajo. Mnogi celo upajo na dober zgled kitajskega razvojnega modela, ki je z odpiranjem svetu potegnil iz revščine na stotine milijonov ljudi, tudi za nerazvite afriške in druge države. Evropa in še posebej Nemčija, ki sta za milijone potencialnih migrantov obljubljeni deželi, bi tak razvoj pozdravili, čeprav v času hitrega tehnološkega razvoja poceni delovna sila morda ne bo več zadostovala. Toda upajo, da Kitajska z vse bolj izobraženim prebivalstvom in odpiranjem tudi tu kaže pot.
Nemški voditelji in kitajski predsednik Xi Jinping, ki je pred prihodom v Hamburg obiskal Vladimirja Putina, bodo lahko razpravljali tudi o številnih kriznih temah sodobnega sveta, poleg Bližnjega vzhoda še posebej o Severni Koreji, ki je z izstrelitvijo medcelinske rakete vznemirila ZDA.
