Papež osvojil tudi Američane

Kjerkoli se je papež Frančišek ustavil v ZDA, so ga spremljale navdušene množice.

Objavljeno
27. september 2015 18.28
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

Philadelphia – Z mašo na svetovnem srečanju družin v Philadelphii je papež Frančišek končal obisk ZDA, v okviru katerega se je ustavil še v Washingtonu in New Yorku. Med drugim se je srečal s predsednikom Barackom Obamo in imel govor na sedežu Združenih narodov.

Glavni namen njegove poti v ZDA je bilo prav dvodnevno svetovno srečanje družin pred philadelphijskim muzejem umetnosti, na katerem je nagovoril navdušeno množico. Dogodek velja za medkulturni praznik družinskega življenja in je v zadnjih letih potekal že v številnih državah. Na njem sta med drugimi nastopila italijanski tenorist Andrea Bocelli in kolumbijski glasbenik Juanes. V New Yorku je papež sodeloval tudi v medverskem obredu na jugu Manhattna.

Beli mož v črnem fičku

Ljudje so se množično zgrinjali na ulice, po katerih je potoval in žel navdušenje, ker se je vozil v malem fiatu. »Ali gre, že prihaja, je to fičko?« se je slišalo v vzhičeni gneči.»Res sem vznemirjena, to je enkratna prilož­nost v življenju. Nikoli nisem bila v Italiji, pravzaprav še nikjer, toda papež je zdaj v ZDA, tako zelo blizu nas. Predvsem pa je tako krasen, zelo blizu ljudem, sočuten do revnih, do ubožnih po vsem svetu,« je Newyorčanka Kate opisovala, zakaj se je podala v gnečo Manhattna.

Rosemary: »Res je pravi džentelmen«

Kate je azijskih korenin, priseljenci iz Azije pa so poleg Latinoameričanov prihodnost katoliške cerkve v ZDA, saj ti dve skupini tvorita večino novih vernikov, medtem ko delež belih Američanov počasi usiha, čeprav še vedno predstavljajo približno 60 odstotkov katoličanov. Američani irskega rodu ostajajo osrednji steber, kar so dokazovale tudi štiri izbrano oblečene gospe, ki so se z vatikanskimi zastavicami v rokah pomešale med množico. »Frančišek nam je zelo všeč, zagovarja mir, je ljudski papež, skrbi za revne, res je pravi džentlemen,« ga je opisala Rose­mary, njena prijateljica Frances pa je hitro dodala, da »predstavlja vse, kar naj bi bil papež«.

Ljudje so vseh šest dni občudovali njegove drobne geste, s katerimi je kazal svojo ponižnost in toplino. Kosila z brezdomci, obisk zapora, poljubi otrok, objem deklice, ki mu je stisnila pismo, v katerem je prosila, naj ne izženejo njenih staršev, ker živijo v ZDA brez ustreznih dokumentov. Skrb za soljudi, še posebno priseljence in tiste na dnu, skrb za okolje, sprejemanje drugačnosti so bile srebrne niti, s katerimi je bilo stkano navdušenje ljudi, da so ure in ure čakali za droben trenutek, ko se je povorka s svetim očetom peljala mimo njih.

»V velikih mestih, v hrumenju prometa, med vsakodnevno naglico gre mimo toliko obrazov, neopaženih, ker nimajo pravice biti tukaj, nimajo pravice biti del mesta. To so tujci, otroci brez dostopa do izobrazbe, ljudje brez zdravstvene oskrbe, brezdomci, pozabljeni ostareli. Ti ljudje stojijo na robovih naših kras­nih avenij, na ulicah, v oglušujoči anonimnosti,« je opozoril med mašo v New Yorku.

Doudin: »Papeža imajo radi, to je dobro za posel«

Ves čas je bil posebne pozornosti deležen papežev črni fičko, s katerim je kazal na svojo skromnost. »Res se trudi biti običajen človek, povezan z ljudmi, naokoli se vozi v tistem malem fiatu,« je med smehom v New Yorku dejala Rosemary. Frančišek, ki pridiga proti (pretiranemu) potrošništvu, je poskušal z izbiro vozila poudariti zmernost, a je hkrati vzbudil zanimanje zanj, saj je ameriško predstavništvo podjetja menda preplavljeno s klici.

Ob visokem cerkvenem obisku si je roke mel tudi Doudin, ki ima stojnico z oblačili na vogalu Centralnega parka in Pete avenije, nasproti znamenite Applove trgovine v središču New Yorka. Velik napis Rad imam papeža Frančiška na beli majici je bil vreden dvajset dolarjev, drugi dan newyorške turneje svetega očeta jih je do večera prodal dobrih šestdeset. »Ko smo izvedeli, da pride, jih je moj šef takoj dal tiskati. Tega papeža imajo ljudje res radi, kar je vedno dobro za posel,« se je iskreno nasmehnil, brez sledi ironije.