Pariz o podnebju in varnosti

O podnebju in tudi miru 45.000 ljudi ter 120 predsednikov držav in vlad.

Objavljeno
29. november 2015 21.07
Borut Tavčar, Ma. G.
Borut Tavčar, Ma. G.
Ljubljana – Z nastopi voditeljev držav se začenjajo dvanajstdnevna pogajanja o pariškem sporazumu, ki bo določal svetovno zmanjševanje emisij. Podnebne spremembe najbolj ogrožajo Afriko in Azijo, od tam pa že zdaj beži največ ljudi, zato bo pomemben tudi dogovor o pomoči revnim.

Od podnebnega vrha v Durbanu leta 2011, predvsem pa zadnje leto so pogajalci pilili osnutek zdaj 55 strani dolgega svetovnega dogovora o boju proti podnebnim spremembam, ki pa je pred Parizom še vedno poln oklepajev in še vedno predolg. Do 11. septembra naj bi tehnični pogajalci in okoljski ministri iz tega izluščili nov, pravno zavezujoč, uravnotežen, dinamičen in prožen sporazum, ki bo po načrtu uveljavljen leta 2020. Do takrat ga bodo morale potrditi vse države.

Medvladni panel za podnebne spremembe je izračunal, da bi za omejitev segrevanja planeta pod dvema stopinjama Celzija do konca stoletja morali že do leta 2050 zmanjšati svetovne emisije za najmanj 60 odstotkov, do konca stoletja pa jih povsem odpraviti. Do zdaj poslane zaveze držav tega ne predvidevajo, temperature bi se po teh zavezah dvignile za tri stopinje Celzija.

V dogovorih je tudi še veliko pomembnih nerešenih vprašanj, med drugim tudi, ali naj bo celoten sporazum pravno zavezujoč ali le del sporazuma, pri čemer ZDA nasprotujejo pravno zavezujočemu sporazumu. Kitajska pa vztraja pri razdelitvi sveta na razvite države in države v razvoju, pri čemer bi prve morale nositi večje breme. Težave so tudi z zelenim skladom, razvite države bi morale vanj prispevati sto milijard dolarjev na leto, zdaj pa so pri 60 milijardah, pa še to je večinoma denar, ki bi ga vzele iz pomoči revnejšim državam.

Slovenski tehnični pogajalec Zoran Kus je povedal, da bo EU z enim glasom ponudila 40-odstotno znižanje emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Potem bodo sledila pogajanja znotraj EU za cilje vsake države posebej. Slovenija bo poskušala uveljaviti popuste zaradi gozdov in tranzitnega prometa ter razpršene poselitve. Kus je še dodal, da se bodo zavzeli, da se bo sporazum osveževal vsakih pet let. To bi omogočilo tudi stopnjevanje ciljev za zmanjšanje emisij in prilagajanje na podnebne spremembe.

Začetek podnebnih pogovorov so v Parizu zaznamovali spopadi med podnebnimi aktivisti in policijo. Manjša skupina je napadla policiste, ki so se na to odzvali s solzivcem in aretirali okoli 100 ljudi.