Tiskane izdaje
Flotilja kitajske vojaške mornarice z najsodobnejšim rušilcem na čelu, ki je oborožen z vódenimi raketami, je v petek priplula do Kaliningrada, da bi prihodnji teden skupaj z ruskimi vojaškimi ladjami izvedla vojaške vaje v Baltskem morju. Nekatere evropske države se zato že sprašujejo, ali se še ena velesila vmešava v že napete odnose med Natom in Rusijo, in kitajski odgovor je tokrat jasen.
»Baltsko morje se je iz strateškega ločitvenega območja spremenilo v prvo obrambno črto ruske državne varnosti. To se je zgodilo zaradi širitve Nata in Evropske unije proti vzhodu po hladni vojni,« piše v komentarju, objavljenem v četrtek v kitajskem časopisu Global Times. Kitajska vojaška mornarica je tu, še pravijo v komentarju, »da pokaže, kako odločno je kitajsko-rusko strateško usklajevanje, in da hkrati podpre (ruskega predsednika Vladimirja) Putina«.
Preden je kitajska flotilja, sestavljena iz rušilca 052D Changsha, fregate Yunchen in pomožne ladje Luomahu, prispela do Baltskega morja, se je ustavila v novem kitajskem vojaškem oporišču v Džibutiju, nato pa skupaj s še eno flotiljo kitajske vojaške mornarice izvedla vaje z bojnim strelivom v Sredozemlju. Njeno potovanje proti Severnemu morju je vzbudilo pozornost evropskih držav, zlasti Poljske, katere obrambni minister Antoni Macierewicz je obtožil kitajsko-rusko zavezništvo, da »ogroža svobodni svet«, pa tudi pozornost Finske, ki je že pred tem opozorila na nevarno kopičenje orožja v morju, od katerega je odvisna njena stabilnost.
Rutinske vaje in sporočilo
Kitajski politični predstavniki so odhod vojaških ladij v Baltsko morje označili za »rutinske vaje«, ki niso usmerjene proti nobeni tretji državi, vendar vojaški strokovnjaki ponosno poudarjajo, da je to pravzaprav sporočilo »drugim, ki nas nameravajo provocirati«. Vaje, ki jih bodo v evropskih vodah izvedli prihodnji teden, bodo samo prvi del manevrov, ki se bodo nato nadaljevali v Japonskem in Ohotskem morju, zato Kitajska ne skriva, da namerava krepiti »strateško usklajevanje« z Rusijo, kakor zdaj pravijo vojaškemu zavezništvu med silama.
Zaradi povečevanja napetosti okoli Severne Koreje in namestitve raketnega ščita Thaad (Terminal High Altitude Area Defense) v Južni Koreji, pravi Global Times, velesile največ pozornosti namenjajo severovzhodni Aziji in so to območje zapletle v nov val oboroževanja. Ne Kitajska ne Rusija se sami ne moreta upreti varnostni strukturi, ki jo po svetu diktirajo ZDA, okrepljene s številnimi zavezništvi, vzpostavljenimi po drugi svetovni vojni. »S skupnimi kitajsko-ruskimi vojaškimi vajami bi radi pokazali, kako odločno si skupaj prizadevamo ohraniti regionalno ravnotežje in strateško stabilnost,« nazadnje ugotavlja kitajski časopis.
Med baltskimi manevri, poimenovanimi Skupno morje 2017, se bodo posvetili predvsem reševanju na morju in zaščiti pomorskih gospodarskih dejavnosti. Toda kitajsko vojaško mornarico precej bolj zanima nekaj drugega. Azijska sila je z napotitvijo svoje flotilje dosegla tri cilje.
Trije cilji
Prvič, pokazala je, kako hitro se povečuje doseg načrtovanja njene pomorske moči. Samo deset let pred tem bi si bilo težko sploh predstavljati kitajske vojaške ladje tako daleč od svojih pristanišč. Zdaj njihovo navzočnost v evropskih morjih nekateri analitiki že označujejo za novo realnost. Maja 2015 so kitajske vojaške ladje skupaj z rusko črnomorsko floto izvedle vojaške vaje v Črnem in Sredozemskem morju, še isto leto so preplule Kielski prekop ter obiskale pristanišča na Poljskem, Finskem in Danskem.
Toda tokrat kitajska vojaška mornarica uresničuje še drugi cilj: Veliki Britaniji in Franciji, katerih vojaške ladje so se letos spomladi udeležile skupnih manevrov z ameriškimi letalonosilkami v vzhodni Aziji, sporoča, da bi bilo pametneje, da se ne bi vmešavali v zapletene odnose v tem delu sveta. Zlasti če imata na svoji celini težave s Putinom.
Tretji cilj je, poudarjajo vojaški analitiki, najpomembnejši: azijska sila bi rada pokazala, da se je vzpostavilo ravnotežje med strateško pomembnimi točkami na morju. Tako kakor je Rusija že navzoča v Južnokitajskem morju in podpira Kitajsko pri obrambi spornih otočkov in umetno dograjenih čeri, tako bo tudi Kitajska podprla Rusijo na Baltiku, če bodo tu ogroženi ruski strateški interesi.
Poleg vsega tega bi rada Kitajska v oddaljenih morjih preizkusila, kako učinkovit je njen razvoj, v katerega vlaga velikanska sredstva, da bi njena vojaška mornarica do leta 2030 imela 300 ladij in bi se do takrat zmanjšala razlika z ameriškim ladjevjem, ki jih bo do takrat predvidoma imelo »samo« 350.
Odgovor na grožnjo imperializma
Še vedno niso potrjene novice o hudi okvari, ki je na začetku junija onesposobila rušilec Changsha v Indijskem oceanu na poti v Džibuti. Potem ko je ladji odpovedal pogon, je plavala sredi morja, spremljala pa jo je pomožna ladja Luomahu, dokler niso poslali zamenjave oziroma enakega rušilca, ki je prevzel naloge onesposobljene ladje.
Dogodek je razkril tehnične in tehnološke izzive, s katerimi se bo še morala spoprijeti kitajska mornarica, hkrati pa je pokazal že doseženo raven čezmorskega delovanja. Strokovnjaki opazujejo podrobnosti, da bi ugotovili, ali je na čelu flotilje v Baltskem morju res Changsha, kakor je napovedalo obrambno ministrstvo v Pekingu, ali je to njegov dvojček rušilec Hefei, vendar je to še najmanj pomembno. Precej pomembneje je, kaj bodo skupni pomorski manevri povedali o »usklajevanju« med Kitajsko in Rusijo.
Rusi so tudi na valovih še vedno v prednosti pred Kitajci, seveda zaradi dolgotrajnejših in bogatejših izkušenj, ki jih je azijska sila začela pridobivati šele po tem, ko je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja spremenila vojaško doktrino in začela namesto kopenske poudarjati pomorsko moč. Toda prav zato, ker so na Kitajsko izvažali vojaško opremo, so ji neradi razkrivali ključne točke svoje taktike. Zdaj bomo videli, ali je ta črta izginila in ali »usklajevanje« prinaša tudi nove točke zbliževanja.
»Kitajska in Rusija odgovarjata na grožnjo ameriškega imperializma,« je pred vajami v Baltskem morju povedal politični analitik John Wight med intervjujem za rusko televizijo RT News. »Washington se kratko malo noče zbuditi in se začeti zavedati nove resničnosti večpolnega sveta.« Zdaj ima priložnost, da odpre vsaj eno oko.
