Tiskane izdaje
Hongkong − Državljani najbolj poseljene države na svetu danes praznujejo 65. rojstni dan Ljudske republike Kitajske, a več tisoč hongkonških protestnikov, ki so tudi danes zavzeli del mesta, ne vidi razlogov za slavje. Od voditelja hongkonške vlade še vedno pričakujejo odstop, od Pekinga pa svobodno izbiro novega.
Nezadovoljstvo meščanov in študentov Hongkonga regionalnih oblasti ni odvrnilo od slovesnosti ob državnem prazniku. V jutranjih urah je voditelj nekdanje britanske kolonije Leung Chun-ying kljub žvižgom protestnikov za barikadami, ki so ob začetku slovesnosti utihnili in predstavnikom oblasti pokazali hrbet, nagovoril zbrane. »Hočemo pravo demokracijo. Upamo, da bodo vse družbene skupine z vlado sodelovale na miren, zakonit, racionalen in pragmatičen način /.../ in s tem naredile velik korak naprej pri razvoju ustavnosti.«
Kljub temu da so se danes protesti še nekoliko razširil, po poročanju BBC na ulicah vlada mirno ozračje. Zaradi prostega dneva so ulice poleg protestnikov zavzele številne družine z majhnimi otroki, ponovnega izbruha nasilja, ki je prevladalo v nedeljo, ni pričakovati.
Kitajske oblasti so se pred izzivom več deset tisoč protestnikov znašle, potem ko je Peking snedel obljubo, da bodo leta 2017 Hongkonžani na volitvah neposredno izbirali novo vodstvo. Namesto tega jim je ponudil, da bodo lahko izbirali med dvema ali tremi kandidati, ki jih bo predhodno potrdil Peking.
Pojasnila nepriljubljenega Leunga, da je Peking ponudil več demokracije, kot so je imeli volivci doslej, niso požela navdušenja. O vodji hongkonške vlade je namreč po podatkih britanskega Reutersa doslej odločalo 1200 članov volilne komisije. »Vsekakor je bolje, da voditelja izbere pet milijonov volivcev kot pa 1200 ljudi. Vsekakor je bolje, da oddate svoj glas na volišču, kot pa da ostanete doma pred televizijo in pustite da 1200 članov volilne komisije odda svoj glas.«
Kot smo že poročali, ni dvoma, da bo nadaljnje poteze v Hongkongu povlekel Peking. Najostrejši ukrep, po katerem lahko poseže kitajski predsednik, je policijska ura. Uporaba sile, še posebej če bi to pomenilo prelivanje krvi, ne bi samo skalila kitajskih odnosov s sosednjimi državami in Zahodom, ampak bi tudi tvegala, da se med Kitajci prebudijo spomini na tiananmenski pokol, tragedijo, ki so jo v imenu stabilnosti, razvoja in splošne krepitve nacije aktivno potisnili v pozabo.
