Tiskane izdaje
New York - Združene države bodo zaostrile boj proti skrajni organizaciji Islamska država v Iraku in Siriji, kar pomeni več letalskih napadov in delovanje njihovih posebnih enot v obeh državah. Hkrati je Washington omehčal prvotno stališče in sprejel rusko pobudo, da bo na pogajanjih o prihodnosti Sirije sodeloval tudi Teheran.
Po poročanju New York Timesa je ameriška diplomacija v zadnjih tednih priznala, da brez sodelovanja Teherana ni mogoč resen pogovor o politični prihodnosti Sirije. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva John Kirby je v torek potrdil precejšen preobrat v ameriški zunanji politiki, ki je doslej obsojala iransko podporo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu ter libanonski politični in vojaški skupini Hezbolah (ta v ZDA in EU velja za teroristično organizacijo). Po njegovih besedah še vedno nasprotujejo iranskim »aktivnostim za destabilizacijo«, toda hkrati »se zavedamo, da je za politično tranzicijo potreben dialog z Iranom«.
Hkrati iz Bele hiše prihajajo znaki, da so pripravljeni omehčati svoje stališče o Asadovem odhodu pred začetkom pogajanj o nasledstvu, kot je pred štirimi leti zahteval predsednik Barack Obama. Zdi se, da je Washington pripravljen sprejeti vladavino samodržca vsaj v prehodnem obdobju, ko bodo iskali novo državno ureditev. Pri tem naj bi imela vodilno vlogo Moskva in Teheran, čeprav pri slednjem ni povsem jasno, kdo ima glavno besedo. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif, ki prihaja na Dunaj, naj bi med pogajanji o iranskem jedrskem programu večkrat poudaril, da je Sirija pod okriljem iranskega vojaškega vodstva, ne pa njegovega zunanjega ministrstva.
Pletenje koalicije
Geopolitika dodatno zapleta razmah Islamske države. Toda ta po besedah Edwarda Djerejiana, nekdanjega veleposlanika ZDA v Siriji, hkrati ponuja priložnost, saj njena skrajna politika »predstavlja grožnjo vsem režimom na Bližnjem vzhodu, vključno z Iranom«. Obama je že v nastopu v Združenih narodih pozval k širši koaliciji proti IS, ki bi združevala ZDA, Rusijo, Iran, Saudsko Arabijo, Katar, Turčijo in EU. Jutrišnje drugo srečanje vodij diplomacije na Dunaju daje prve znake takšnega sodelovanja, čeprav ima vsak sodelujoči svoje interese.
»Vabilo Teheranu je osupnilo Saudsko Arabijo in druge države, ki se bojijo, a hkrati napihujejo širjenje iranskega vpliva v Iraku, Jemnu, Libanonu in Bahrajnu ter Siriji. Rijad je doslej preprečeval poskuse ZN, da bi vključili Iran v iskanje rešitev. Sedanja privolitev kralja Salmana pa kaže na odločnost ZDA, šibkost Saudijcev in obupanost mednarodne skupnosti nad Sirijo,« je povedal Ian Black za časnik Guardian. Bela hiša se je pred odločitvijo o povabilu Iranu posvetovala z Rijadom, predsednik Obama je v torek poklical kralja Salmana in z njim razpravljal o večji podpori zmernim upornikom.
Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek ponovno izrazil namero, da njegova država podpre zmerne skupine - predvsem Svobodno sirsko vojsko, ki se bori proti Islamski državi. Čeprav so zmerni uporniki takoj spomnili, da so jih ruska letala doslej napadala, nekateri med njimi to vidijo kot pomembno razliko v stališčih med Moskvo in režimom v Damasku.
Nova strategija
Hkrati z mehčanjem diplomatskih stališč ZDA zaostrujejo vojaška. Obrambni minister Ash Carter naj bi pritisnil na Pentagon, naj najde nove možnosti za napade na Islamsko državo. Med njimi so vrnitev ameriških posebnih enot v Sirijo in Irak, ameriški vojaški svetovalci naj bi delovali bližje bojnih črt, resno razmišljajo tudi o napotitvi manjšega oddelka bojnih helikopterjev v Irak. Predloge mora odobriti predsednik Obama, ki je znan po nasprotovanju vojaškim posegom, posebej s kopenskimi silami.
Toda rusko vojaško posredovanje v Siriji in namigi iz Moskve, da bi lahko to razširili tudi na Irak, stopnjujejo pritisk na Belo hišo, naj okrepi svoje vojaško delovanje. Znak tega je bil napad kurdskih in ameriških posebnih enot na zapor v iraškem mestu Havija, ki je bil pod nadzorom Islamske države in iz katerega so rešili 70 talcev, ki so jih nameravali usmrtiti. V akciji je umrl prvi ameriški vojak po novembru 2011.
Ameriški obrambni minister Ash Carter je v senatnem odboru za oborožene sile novo strategijo države poimenoval »trije R-ji«, dva naj bi pomenila Rako in Ramadi, strateški mesti v Siriji in Iraku, iz katerih naj bi pregnali borce Islamske države. Tretji R pomeni napade (v angleščini raids), osredotočene na vodstvo skrajne organizacije. Čeprav Pentagon svoje delovanje še vedno imenuje svetovanje in pomoč, nasprotniki ameriškega vojaškega posredovanja opozarjajo, da ZDA ponovno vse bolj drsijo v vojaško posredovanje na Bližnjem vzhodu.
NYT je opozoril, da leto dni dolgo bombardiranje v Iraku in Siriji (ter propadli program urjenja zmernih upornikov) poteka pod pravno zaslombo pooblastil, ki jih je kongres podelil predsedniku po terorističnem napadu 11. septembra 2011. Toda kongresnike na desnici bolj skrbita premajhna odločnost ZDA in po njihovo pomanjkanje strategije za odstranitev Asada z oblasti.
